Bolj počasi:
1. Čarovnist si izmisli namišljeno entiteto = denar in ji dodeli namišljeno vrednost (in sicer številčno, ker se sliši bolj znanstveno potrjeno).
2. Čarovnist si izmisli kup pravil, kako to namišljeno entiteto namišljeno podajati ljudem, odvisno od tega kdo se mu zdi ljubši, všečnejši in pomembnejši.
3. Čarovnist spozna, da ljudje verjamejo v resničnost njegove namišljene entitete bolj kot v dejanske, fizične stvari in praktična dejstva. Nihče več ne dvomi v čarovniste, začne se veliki čarovnistični egotrip.
4. Čarovnisti prepričajo ljudi, da je njihove namišljene entitete premalo za vse ljudi. (So dosegli limito svoje domišljije?)
5. Ljudje so tako zaslepljeni s čarovnističnim trikom, da sploh ne opazijo, da je vsega ostalega, stvarnega(!), resničnega(!!) ne le dovolj, ampak preveč(!!!) za vse ljudi. Tako zelo preveč, da se dobrine mečejo stran, še preden se prodajo.
6. Čarovnisti ne morejo da si verjamejo, kako dobro čarajo. Nasedli in začarali so se v lasten trik, zato čarajo še naprej.
7. Ljudi grabi panika, ker nimajo dovolj namišljene entitete in jih zato drugi prezirajo in izključujejo iz družbe, ker pač nimajo dovolj enot namišljene entitete.
Ljudje se jezijo in stavkajo, da bi jim čarovnisti spet dodelili kaj namišljene entitete, ker verjamejo, da lahko samo oni ustvarjajo namišljene entitete.
Ljudje stradajo in umirajo, čeprav je hrane in vsega preveč, ker pač nimajo namišljene entitete in ker so si čarovnisti izmislili, da je nedopustno in nespodobno ter moralno sporno (!) nekomu, ki nima dovolj namišljene entitete (!) omogočiti dostop do hrane in osnovnih dobrin za dostojno življenje, ker pač nimajo dovolj namišljenih entitet (!) zanje, čeprav je hrane in nujnih dobrin za dostojno življenje dovolj za vse (!!) ampak ni dovolj namišljenih entitet za vse (!?!), da bi vsi lahko do njih dostopali. Ampak hrane in nujnih dobrin za dostojno življenje je več kot preveč za vse(!), toda ni dovolj namišljenih entitet! Hm, očitno je problem izredno delikaten in kompliciran, razen če ni?
Če vsem redno zagotavljamo dovolj namišljenih entitet za hrano in dostojno življenje, potem smo osnovni problem revščine in nenehnega boja po preživetju rešili in to brez večjega posega v že obstoječ sistem kapitalizma. (Spremenimo le nekaj namišljenih izgovorov, ki navidezno določajo koliko namišljenih entitet lahko nekdo ima in kaj lahko z njimi počne.)
Predlagam, da se čarovnistom zahvalimo, da so nas ves ta čas tako lepo vodili žejne čez vodo scat v koprive in prevzamemo samo-odgovornost ter ustvarim sistem po zdravem razumu. Takšen sistem, ki bo najboljši za vse. Vsega je dovolj za vse, vsi smo lahko milijonarji, ampak najprej moramo sami začeti živeti po principih, ki bodo to omogočili:
