Dan 68 - Zakaj pustimo čustvom in emocijam, da nas usmerjajo?

Ko sem se prvič spoznal s principom zavednega dihanja, kjer se v vsakem trenutku zavedamo svojega dihanja in se tako prizemljimo v sedanji trenutek, kjer se zavedamo fizičnega sveta okrog sebe in hkrati tudi svoje notranjosti (svojih misli, občutkov), sem ugotovil, da se zelo težko obdržim v tem stanju, ker se skozi svoj um hitro zavedem nazaj v misli, razmišljanja in občutke, s katerimi si meglim in onemogočam sproščen in objektiven, realne pogled na resnični, fizični svet. Najbolj zanimiva in presenetljiva ugotovitev pa je bilo spoznanje, da moje obnašanje in odločitve vodijo in usmerjajo občutki in emocije, ki jih občutim v sebi. Spoznal sem, da so ti občutki lahko tako močni, da se fizično težko premaknem v smeri 'proti' njim, torej v smeri stran od pozitivnih občutkov, proti negativnim. Za primer lahko vzamem učenje za faks:

Naslednji dan sem imel izpit in moral bi se učit. Začel sem se opazovati z uporabo zavednega dihanja. Ugotovil sem, da se mi ob misli na učenje poraja negativen občutke odpora, hkrati pa se mi kot polarni občutek, ki poskuša negativen občutek uravnovesiti, poraja pozitiven občutek želje po igranju iger. Spoznal sem, da bolj kot v mislih opravičujem ta dva občutka in bolj kot jima dajem pomen in veljavo, bolj se jima podrejam in težje se usmerim k učenje (k negativnemu občutku), ker me pozitiven občutek (igranje iger) vse bolj privlači. Iz tega sem spoznal, da se v resnici delam sužnja lastnim občutkom, ki si jih sam ustvarjam skozi lastne definicije in misli, razmišljanja, prepričanja, verovanja itd.
Nato sem za opisan primer uporabil tehniko samo-odpuščanja, ki sem jo spoznal v tečaju Desteni'I'Process (na tej povezavi najdete brezplačno različico: DIP Lite). V osnovi gre za to, da sem si odpustil vse polarne definicije, prepričanja, verovanja, skratka misli, s katerimi sem v sebi ustvarjal trenje v obliki razdvojenosti samega sebe skozi polarne definicije, kjer nekaj definiram kot pozitivno in nekaj kot negativno, s čimer si ustvarjam pozitivne in negativne občutke. Ob izpisovanju samo-odpuščanj definicij je moč občutkov padala, sorazmerno z mojim zavedanjem o tem, kako sem si jih ustvaril skozi misli, definicije, verovanja, itd., ter sorazmerno z mojo učinkovitostjo odpuščanja teh misli, definicij, verovanj, prepričanj. Tako sem se lahko usmeril k učenju brez pretiranega občutka odpora.

Skozi takšne primere sem spoznal, da se ljudje neprestano pustimo usmerjati svojim pozitivnim in negativnim občutkom, kjer tega največkrat sploh ne opazimo, ker se niti ne zavedam, da te občutke sami ustvarjamo skozi misli, prepričanja, verovanja, definicije, ki se jih prav tako pogosto sploh ne zavedamo. Naše misli sprejemamo kot nas same, kot nekaj samoumevnega in skoraj nikoli ne podvomimo v njih. Ne vprašamo se, zakaj se počutim tako kot se, od kje prihajajo moje misli in zakaj mislim in definiram stvari na določen način. Zato smo ljudje zelo lahko vodljivi, ker nas lahko nekdo, ki do določene mere razume delovanje uma in občutkov, manipulira, ker se sami tega delovanja ne zavedamo. Po tem principu delujejo reklame in v bistvu cel sistem, v katerem živimo.

Dejstvo, da se ljudje podrejamo in pustimo usmerjati lastnim mislim in občutkom, kaže na to, kako zelo ujeti smo v svoj egocentrični um, ki deluje le po principu lastnega interesa, pri čemer se ustvarja zloraba, ki jo danes vidimo vsepovsod v obliki neupoštevanja enakovrednosti vsega življenja. Takšno stanje človeka je nedopustno, ker s tem, ko se podrejamo in pustimo voditi lastnim občutkom, dajemo energiji občutkov in misli večjo veljavo od življenja samega, torej od nas samih kot življenja, ker smo se nesposobni odločati kot življenje, po principu zdravega razuma, v enosti in enakovrednosti z drugimi, tako kot je najboljše za vse življenje. Namesto tega se pustimo usmerjati našim občutkom, kjer smo podrejeni lastnemu egocentričnemu umu, ki deluje le na podlagi lastnega interesa do te mere, da s tem samega sebe fizično uničujemo (kot je to nazorno razvidno iz recimo destruktivnih navad pitja alkohola, ali pa kar vojne in pobijanja). In vsega tega se sploh ne zavedamo, ker se ne zavedamo svojih misli in tega, kako skozi njih ustvarjamo svoje pozitivne in negativne občutke.

Vsak izmed nas mora samo-iskreno pogledati vase in se rešiti podrejenosti lastnim mislim, umu in občutkom, da bomo lahko v sebi in drug v drugem prepoznali življenje ter enost in enakovrednost le-tega. V nasprotnem primeru se bomo še naprej uničevali, dokler se dokončno ne iztrebimo.

Skozi DIP tečaj sem ugotovil, da je najbolj učinkovit princip prerojevanja samega sebe kot življenja to, da se z ječo svojega uma in občutkov spoznamo preko samo-iskrenega pisanja in uporabo samo-odpuščanja. Tako lahko vzorce in svojo podrejenost njim odstranimo in se tako počasi vračamo k življenju kot samo-usmerjanju z razumevanjem enosti in enakovrednosti življenja.

Dan 67 - Življenje kot vrednota

Celotno 'življenje' in denarni sistem je danes osnovan in vzdrževan na podlagi strahu pred preživetjem in izgubo varnosti, ali z drugimi besedami, na boju za preživetje. Ta pa je neposredno povezan z denarjem. V kapitalizmu ljudje v sebi neprestano nosimo strah pred preživetjem in strah pred izgubo varnosti, torej strah pred izgubo osnovnih dobrin in potrebščin, ki jih vsakodnevno uporabljamo. Iz tega strahu se v nas rodi in poraja pohlep, kjer si poskušamo zagotoviti in nakopičiti čim več denarja, da bi se počutil bolj varno, hkrati pa se to navezuje in prepleta tudi s človeško odvisnostjo od pozitivnih (in negativnih) občutkov, kar se na primer kaže v ljudeh tudi tako, da postanemo odvisni od občutka zadovoljstva in vzburjenja, ko povečamo svoje premoženje ali kupimo nov produkt. Tako se lahko pripeljemo do stanja, kjer nam ne glede na količino denarja in premoženja, ki ga posedujemo, nikoli ni dovolj in si vedno želimo še več in še več, čeprav nimamo nobenega praktičnega razloga za to. Pri tem se s čustvi in občutki tako zaslepimo, da vidimo le še naš naslednji 'fiks', dober občutek, pri tem pa zanemarimo vse posledice, ki jih s tem povzročamo drugim ljudem, naravi in okolju.

Naučili in navadili smo se enostavno sprejemati stanje, kjer imajo redki pravico odločati o tem, koliko denarja bo nekdo dobil, če sploh. Ljudje smo vrednost življenja samega nadomestili z denarjem, kjer je slednji bolj pomemben od prvega in je edina možnost za preživetje in dostojno življenje neposredno odvisna od količine denarja, ki ga ljudje prejmemo, če do njega sploh imamo dostop. Glede na dejstvo, da smo vsi ljudje, kot tudi ostale oblike življenja, enakovredni in imamo posledično enakovredno pravico do dostojnega soobstoja, bi bilo edino pravično in sprejemljivo to, da imamo vsi enakovreden dostop do denarja, ker denar je življenje in življenje smo mi. Življenje je naša edina resnična in prava vrednota in edino življenje dejansko imamo, ko se rodimo na ta svet. In ker smo življenje po nepotrebnem nadomestili z denarjem in ga podredili denarju, moramo tako vsakemu zagotoviti dostop do zadostne količine denarja, da lahko dostojno živi, brez strahu pred izgubo življenja. Vsaj tako bi bilo, če bi naša vrednota dejansko bila življenje. Vendar se to do sedaj še ni zgodilo, ker naša vrednota v resnici ni življenje kot tako. Čemu smo ljudje dali večji pomen od življenja samega? Našim občutkom, mislim, skratka našemu egu, ki smo si ga skozi odraščanje ustvarili v nas skozi naučene besede, ki sestavljajo naša verovanja, prepričanja in posledično vzorce ravnanja, ki temeljijo na iluziji energije občutkov in misli, ki niso resnični. Ljudje smo naše življenje in naše usmerjanje samega sebe podredili občutkom in mislim, ki si jih ustvarjamo in ki se nam porajajo v glavi in telesu. Pa sploh vemo, od kod prihajajo in kako jih ustvarjamo?

Ljudje verjamemo, da je v človeški naravi, da se bojujemo za preživetje in da ne moremo ustvariti in obstajati v sistemu, kjer se nikomur ne bi bilo treba boriti za preživetje in neprestano živeti v strahu pred preživetjem in v strahu pred izgubo varnosti. Ljudje verjamemo, da smo pohlepni in da bomo kot takšni vedno obstajali in s tem opravičujemo trenutni kapitalistični sistem kot edini sistem, ki je primeren za človeka, čeprav je jasno, da z njim uničujemo ne le sebe, ampak tudi vse okrog nas, cel planet. Na podlagi česa verjamemo, da je to tako in da se ne moremo spremeniti? Na podlagi lastnih misli in občutkov? Kako lahko verjamemo lastnim mislim, prepričanjem in občutkom, če pa sploh ne vemo in ne razumemo, kako jih ustvarjamo in kje in kako smo se jih dejansko naučili?

Spoznal sem, da se ljudje neprestano izmikamo samo-odgovornosti, zato da bi se lahko osredotočili le na naš ego, torej na naše dobre občutke in naše ideje, prepričanja, preko katerih si jih ustvarjamo. Verjamemo, da so ti občutki nekaj naravnega in nekaj, na kar nimamo vpliva, ter tako prelagamo odgovornost zanje in se jim podrejamo. V resnici pa si jih ustvarjamo sami, ustvarjamo in podrejamo se lastnim energetskim občutkom strahu, vznemirjenja, ljubezni, sovraštva, jeze, itd., brez da bi sploh razumeli kako in zakaj, ter jim tako dajemo večji pomen od fizičnega, praktičnega življenja samega, zato se ne zmenimo za druge, ne zmenimo se za trpljenje drugih, ne zmenimo se za posledice naših dejanj, ki izvirajo iz naše odvisnosti in podrejenosti našim občutkom in prepričanjem in nočemo prevzeti odgovornost zanje, ker tega še nikoli nismo storili in ker se nam zdi veliko lažje, da se prepuščamo občutkom, da nas vodijo, kot pa da bi se morali dejansko usmerjati sami, glede na zdrav razum ter po principu kar je najboljše za vse življenje. S takšnim ravnanjem pa vsak dan dokazujemo in kažemo, da nam ni mar za življenje, za našo resnično vrednoto, da nam ni mar za to, kar resnično obstaja, ker nam je bolj mar za naše misli in občutke, ki so le energijski naboj v nas. Zaradi tega posledično dopuščamo vojne, lakote, revščino, zlorabe, neenakovrednost in vse ostale zlorabe, ki jih vsak človek nosi in dopušča v sebi.

Spoznal sem, da živim v iluziji mojega ega, uma, v iluziji misli, prepričanj, verovanj in občutkov, s čimer zlorabljam življenje in s čimer zapravljam čas s stvarmi, ki niso resnične, ker obstajajo le kot energija v mojih mislih in občutkih, ki si jih ustvarjam. Zato sem se odločil, da se nočem več podrejati samo-ustvarjenim občutkom in vzorcem, katerih povod in cilj nista življenje, ampak iluzija egoizma, energije in uma. Odločil sem se, da iluzijo zamenjam za resnično življenje, kjer bom v vsakem dihu živel kot življenje in podpiral praktično življenje v enosti in enakovrednosti, kot najvišjo in edino resnično vrednoto. To pomeni, da bom v sebi in drugih sprejemal le življenje in nič manj, zato ker vse ostalo ni vredno življenja.

Dan 66 - Občutek sramu in samoobsojanje pred kamero

Dan 65 - Bankirske vojne so odraz vojn vsakega posameznika

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil pred in med pisanjem razmišljati o tem, kako veliko moram še pisati, preden bom lahko odpravil vse umske vzorce in odvisnosti od energetskih občutkov in posledično obupavati in se predajati občutku nemoči.

Obvezujem se, da bom vsako misel o tem, kako veliko še moram pisati in vsak občutke 'prevečnost' in nesmiselnosti takoj ustavil in odstranil s samo-odpuščanjem in se usmeril k pisanju v dihu.



Pred kratkim sem gledal dokumentarec o denarju in bankirjih in 'njihovih' vojnah: 

V njem je strnjeno v 45 minutah zelo nazorno razloženo, kako smo skozi zgodovino dopuščali bankirjem, da iz svoje želje po moči in denarju uveljavljajo nadzor nad ljudmi v obliki denarja, ki temelji na dolgu. Zelo priporočam ogled. Pomembno je, da se začnemo zavedati, kako deluje sistem, kapitalizem in kako je osnovan denar, ker ga vsi brezpogojno podpiramo, kot da ne bi bilo boljše rešitve in kot da je s takšnim sistemom vse v redu. Dejstvo pa je, da je trenutni denarni sistem nevzdržen, zlorabljajoč in nedopusten prav zaradi načina, kako je zasnovan.

Bistvo problema je v tem, da je zunanji sistem odraz naše notranjosti, zato se moramo najprej spremeniti navznoter, da lahko spremenimo sistem navzven. Dokler bomo recimo v sebi podpirali pohlep, ki je posledica strahu pred pomanjkanjem in ideje o tem, da je neko živo bitje (človek) večvredno od drugega, potem bomo še naprej podpirali zlorabo življenja in se oklepali starega sistema, namesto da bi končno spregledali, da lahko na našem planetu vsi živimo dostojno in zabavno, brez vojn, lakote in trpljenja.

Kadar se primerjamo z drugimi, koga sodimo ali z njim tekmujemo za prevlado, že s tem ustvarjamo vojno in na koncu se vsi ti naši vzorci, ki jih vsak dan izvajamo, odražajo v svetu v pravih vojnah. Zato je edini način, kako to ustaviti, da bomo lahko živeli v enosti in enakovrednosti drug z drugim, da vse te vzorce v sebi, ki so povezani z energetskimi občutki, ustavimo in odpravimo, da se lahko vedno usmerjamo po zdravem razumu, ob upoštevanju enakovrednosti vseh in tega, kar je najboljše za vse. Za odpravo vseh teh vzorcev pa je potrebna samo-iskrenost, da najprej takšne vzorce v sebi spoznamo in jih nato odpravim s samo-odpuščanjem. Za to pa je potrebno pisanje in dejansko spreminjanje samega sebe skozi vsakodnevno spreminjanje lastnih vzorcev in obnašanja. Dolga leta smo se programirali od staršev, sorodnikov, prijateljev in družbe, kjer smo prevzemali njihove vzorce, ker drugega nismo poznali. Zato bo tudi vrsto let trajalo, da si te vzorce ozavestimo in jih odpravimo. Skupaj bomo to počeli lažje in hitreje, zato vabim vse, da se nam pridružite.

Slovenski Desteni forum
www.desteni.org

www.equalmoney.org

Dan 64 - Wii U in odvisnost od občutkov

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil igralno konzolo Wii U definirati, dojemati kot nekaj večvrednega in bolj zanimivega od ostalih stvari in ji s tem pripeti pozitiven energetski naboj, kjer se ob misli nanjo ali ob igranju iger počutim pozitivno, več kot. Zavedam se, da s tem ustvarjam in sodelujem v umski polarnosti, s čimer se podrejam energetskim občutkom, namesto da bi se usmerjal v dihu.

Obvezujem se, da igralni konzoli Wii U ne bom več pripisoval večjega pomena in jo definiral kot nekaj večvrednega, bolj zanimivega in da ji ne bom več pripisoval pozitivnega energetskega naboja, občutkov, ampak se bom usmerjal v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil bežati pred odgovornostmi in opravili tako, da sem se zamotil s pozitivnimi občutki ob igranju iger. Zaveda se in razumem, da s tem samo prelagam opravila, ki jih bom tako ali tako opravil, s čimer v sebi ustvarjam trenje, odpor, občutek lenobe, s čimer se podrejam občutkom in energiji, namesto da bi se usmerjal v dihu.

Obvezujem se, da ne bom bežal pred odgovornostmi in opravili in jih prelagal ter se ob tem skrival za pozitivnimi občutki ob igranju iger. Namesto tega se bom usmeril v dihu in opravil delo ter si izpisal in odpravil vse reakcije občutka odpora, lenobe.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil v mislih iskati in razmišljati o stvareh, ob katerih bi doživljal pozitivne občutke, energijo, kadar se počutim nevtralno, 'prazno' ali negativno in kadar si ustvarjam odpor do učenja ali opravljanja opravil, obveznosti. Ko opazim in se zavem, da to počnem - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da s tem želim kompenzirati za negativne občutke, namesto da bi le-te odpravil in se usmeril v dihu.

Obvezujem se, da ob negativnih, nevtralnih občutkih ali občutkih, kjer se počutim 'praznega', ne bom več v mislih iskal in razmišljal o stvareh, ob katerih bi lahko občutil pozitivne občutke. Namesto tega se bom osredotočil na dihanje in sedanji trenutek ter preusmeril pozornosti na fizičen svet ter se usmeril po zdravem razumu.

Dan 63 - Pozornost, primerjanje

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil iskati pozornost in družbo, še posebej od žensk, da bi se skozi njihovo potrditev in sprejemanje počutil bolje in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil družabne aktivnosti s prijatelji definirati kot bolj pozitivne, zabavne, kot aktivnosti, ki jih počnem sam ali z neznanci.

Obvezujem se, da aktivnosti, v katerih sodelujejo prijatelji, znanci ne bom več definiral kot pozitivne, bolj zabavne in večvredne in da ne bom več od drugih iskal pozornosti in potrditev, ampak si bom pozornost namenil sam in se usmerjal v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ustvarjati pričakovanja do aktivnosti, ki jih bom počel s prijatelji, znanci in jim pripisovati pozitiven naboj ter se jih posledično veseliti in se ob tem počutiti več kot, ter aktivnostim, ki jih bom počel sam pripisovati nevtralen, negativen naboj in se ob njih počutiti osamljeno, manjvredno. Spoznal sem in razumem, da od prijateljev, znancev, ob druženju z njimi, pričakujem pozornost in sprejemanje, pri čemer temu pripisujem pozitiven energetski naboj, kjer se počutim več kot, namesto da bi se usmerjal v dihu.

Obvezujem se, da si ne bom več ustvarjal pričakovanja do prijateljev, znancev, ljudi, da me bodo sprejemali in mi dajali pozornost ter da si ne bom več do aktivnosti, ki jih bom počel skupaj z drugimi ustvarjal pričakovanja po pozornosti in sprejemanju in temu pripisoval pozitiven naboj. Namesto tega se bom usmerjal v dihu po zdravem razumu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil žensko družbo definirati kot bolj zabavno, zanimivo od moške družbe, ker v tem vidim priložnost, da dobim od njih pozornost in sprejemanje, ob čemer se počutim pozitivno, več kot, ker to dojemam kot dokaz, da sem dovolj dober, zanimiv, večvreden, enakovreden ostalim moškim, s katerimi se primerjam in ob njih počutim manjvrednega.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil primerjati se z drugimi moškimi, še posebej v družbi žensk, in se ob njih počutiti manjvrednega, ker jih definiram kot lepše, pametnejše, bolj izkušene, bogatejše, močnejše itd. Zavedam se, da s tem ustvarjam in sodelujem v energetski polarnosti uma, kjer skušam ustvarjeno manjvrednost kompenzirati z občutkom večvrednosti ob tem, da dobim pozornost, potrditev, sprejemanje od žensk ali drugih moških.

Obvezujem se, da se ne bom več primerjal z drugimi moškimi in da hkrati ne bom več iskal pozornosti od žensk, zato da bi se počutil večvrednega, enakovrednega. Namesto tega se bom usmerjal v dihu.

Dan 62 - Učenje, izrazna mimika, spomini

Odpustim si, da si nisem dovolil nehati učenje, faks, šolo povezovati s strahom pred neuspehom in posledično s strahom pred preživetjem, sramoto, strahom pred razočaranjem staršev, sorodnikov, prijateljev in strahom pred občutkom manjvrednosti. Spoznal sem in razumem, da sem s tem uspehu pri učenju, faksu, šoli, pripisoval večji pomen kot ostalim stvarem in moj uspeh v življenju in možnost preživetja enačil s tem, ali bom in kako uspešno bom opravil šolo, faks, izpit, s čimer sem si posledično do tega ustvaril strah pred neuspehom in ta strah enačil s strahom pred preživetjem, posledično pa si tudi ustvaril odpor do šole, fakse, učenja, ker teh strahov in občutkov nisem hotel doživljati. Kadar opazim in se zavem, da sem pomislil na učenje, faks in ob tem dobil občutek odpora, strahu, se ustavim in diham. Zavedam se, da je to vzorec uma, katerega edini namen je, da ustvarja strahove, občutke v meni, s čimer si um/ego zagotovi energijo za preživetje.

Obvezujem se, šole, faksa, učenja ne bom več enačil in povezoval z lastnim uspehom, neuspehom in strahom po preživetju, ampak se bom usmerjal v dihu po zdravem razumu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil izraze, kretnje in mimiko moje nekdanje partnerke označevati, povezovati, definirati kot prikupne, všečne, ljubke in jim s tem pripisovati pozitiven pomen in energetski naboj in hkrati si odpustim, da sem drugačnim izrazom, kretnjam, mimiki, pripisal nevtralen in manjvreden pomen. Spoznal sem in razumem, da sem s pripisovanjem pozitivnega, večjega pomena njenim izrazom, kretnjam in mimiki samega sebe prepričeval, da je ona zame nekaj posebnega, večvrednega, da mi je usojena in da zaradi teh pozitivnih občutkov želim biti z njo, zato da bi se lahko ob njej skrival pred samo-odgovornostjo in negativnimi občutki, ki sem jih doživljal sam. Kadar opazim in se zavem, da izrazom, kretnjam, mimiki nekdanje partnerke pripisujem pozitiven, večji pomen - se ustavim in diham. Zavedam se, da se skozi takšne misli, vzorce, reakcije želim vrniti v stare vzorce skrivanja pred samim sabo in prelaganja odgovornosti, zato se obvezujem, da izrazom, kretnjam in mimiki nekdanje partnerke ne bom več pripisoval pozitivnega, večjega pomena, ampak bom enakovredno z reakcijo in zanjo prevzel odgovornosti ter jo 

ustavil in odstranil s samoodpuščanjem in se usmeril v dihu po zdravem razumu, tako kot je najboljše za vse.

---

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil spominom, katerim sem dodal pozitiven energetski naboj, pripisovati večji pomen, pomembnost od drugih in se z njimi poistovečati ter si posledično želeti, hrepeneti, da bi spet bilo tako ali da bi doživel kaj podobnega. Zavedam se in razumem, da skozi spomine ponavljam vedno enake vzorce zaradi odvisnosti in podrejenosti od občutkov, ki sem jih dodal spominom in da dokler želim spomine podoživljati, še vedno težim k enakim starim vzorcem, ki so me pripeljali do takšne zasvojenosti z občutki in mislimi in takšne neučinkovitosti in da se s tem še vedno podrejam občutkom, namesto da bi energetske naboje odpravil in se usmerjal v dihu po zdravem razumu.

Odpustim si, da si nisem dovolil odstraniti, odpraviti strahu pred popolno samo-iskrenostjo v neki točki, ki jo razdelujem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obsojati in soditi samega sebe ob pogledu na neko točko o sebi in si s tem onemogočati samo-iskren pogled na strukturo vzorca in od njega bežati. Spoznal sem in zavedam se, da se z obsojanjem samega sebe ob pogledu na neko točko o sebi izmikam samoodgovornosti za to, da ugotovim strukturo vzorca in ga odpravim, odpustim, da ga ne bom več ponavljal in ga nadomestil z zdravim razumom in samo-direkcijo v skladu s tem, kar je najboljše za vse.

Obvezujem se, da se ne bom več obsojal in sodil ob pogledu na neko točko o sebi in ter se ob tem počutil manjvredno in sramotno, ampak si bom dovolil v dihu pogledati, razdelati in ugotoviti strukturo vzorca ter ga odpraviti, odpustiti s samoodpuščanjem in ga nadomestiti s samodirekcijo po principu zdravega razuma in v skladi s tem, kar je najboljše za vse.

Dan 61 - Živeti 'preprosto' in delati le to, kar me veseli

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si 'preprostega' življenja, kjer bi lahko počel le to, kar me veseli, namesto da bi spoznal in razumel, da je to kar me veseli trenutno pogojeno z mojimi občutki in definicijami, ki sem jih sprejel skozi um/ego, s čimer se jim podrejam in se ločujem od fizične realnosti ter prelagam odgovornost zase in za zlorabe, ki jih ljudje počnemo vsak dan skozi podpiranje sistema neenakovrednosti in izkoriščanja. Zavedam se, da je početi le to, kar te veseli, egoistično, ker s tem namerno ignoriram stanje sveta, namesto da bi stal kot primer spremembe in rešitve za svet in se usmerjal po zdravem razumu tako, kot je najboljše za vse, da čim prej zagotovimo vsem dostojno življenje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil pozitivnim občutkom, sproščanju, zabavi, spanju, počivanju dajati in pripisovati večji pomen od usmerjanja samega sebe v aktivnostih kot so branja, pisanje, reševanja nalog tečaja DIP, deljenja blogov itd. Zavedam se, da se s tem izmikam samo-odgovornosti, da odpravim svojo podrejenost do in odvisnost od občutkov in umsko-zavestnega sistema in da tako postanem čim bolj učinkovit primer spremembe človeka, ki vedno stoji v enosti in enakovrednosti z vsem in se ravna po zdravem razumu tako, kot je najboljše za vse, da bomo čim prej zagotovili dostojno življenje vse.

Odpustim si, da si nisem dovolil odpustiti in odpraviti svoje ideje, želje po tem, kako bi žele, hotel, da moje življenje poteka, kakor sem videl pri družini, sorodnikih, prijateljih, televiziji. Zavedam se, da bi s tem le nadaljeval vzorce, ki so nas pripeljali do situacije, v kateri je svet danes, kjer se vsak dan dogajajo zlorabe in se uničuje svet, narava, zato ker nihče noče prevzeti odgovornosti in poiskati rešitve ter živeti na praktičen način tako, kot je najboljše za vse, da bomo vsi lahko živeli dostojno, v enosti in enakovrednosti.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovoli želeti, hoteti si živeti po enakih in podobnih vzorcih kot moji starši, družina, prijatelji in drugi 'normalni' ljudje, namesto da bi spoznal in se zavedal, da so ravno ti 'normalni' vzorci življenja pripeljali do zlorab in stanja sveta, kot ga poznamo danes, kjer se vse borimo za preživetje, denar, in zlorabljamo drug drugega in zemljo, namesto da bi se spremenili in drug drugemu pomagali k samo-spremembi, da začnemo živeti tako, kot je najboljše za vse in ustvarimo sistem, ki bo vsem zagotovil dostojno življenje.

Odpustim si da sem sprejel in si dovolil zavidati ljudem, ki živijo 'normalno' življenje in ignorirajo stanje sveta in so nevedni ali pa se delajo nevedne in nočejo sprejeti odgovornosti zase in svet. Zavedam se, da si s tem želim tega, da se tudi meni ne bi bilo treba spremeniti in biti samo-iskren. Spoznal sem in zavedam se, da bolj kot prelagam samo-odgovornost in bolj kot gledam le nase, slabše bo stanje sveta in večje bolečine, muke, strah in travme bom doživljal, ker se bom neprestano bal izgubiti svoj način življenja, svoje življenjske vzorce, navade in svojo odvisnost od energetskih občutkov pozitivnosti, nevtralnosti in negativnosti, katerim se podrejam in jim dovoljujem, da me usmerjajo, namesto da bi se usmerjal sam v dihu, tako kot je praktično najboljše za vse.

Obvezujem se, da bom vsak da sproti odpravljal svojo odvisnost od energij, občutkov skozi pisanje in samo-odpuščanje ter samokorekcijo, da se osvobodim podrejenosti umu/egu in postanem samo-direktiven v vsakem trenutku diha, da bom lahko najbolj učinkovit pri spremembah in aktivnostih, ki so potrebne za vpeljavo sistema, ki bo vsem zagotovil dostojno življenje v enosti in enakovrednosti.

Dan 60 - Dojemanje žensk, privlačnost

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil označevati suhe ženske, katere dojemam kot privlačne skozi občutek energetske privlačnosti, ki ga doživim ob pogledu nanje, definirati kot 'večvredne' od žensk, ki jih dojemam kot vizualno neprivlačne, glede energetski odziv, ki ga ustvarim v sebi ob pogledu nanje. Obvezujem se, da bom vsak vzorec/dojemanje žensk kot večvredne/manjvredne glede na energetsko polarnost, ki jo ustvarim in občutim v sebi ob pogledu nanje odstranil s samo-odpuščanjem, saj razumem, da s tem ženske sodim skozi ustvarjene definicije privlačnosti in energetskega občutka želje po takšni ženski (po seksu z njo), kjer v sebi nosim prepričanje/idejo, da je seks s takšno žensko boljši.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti/misliti in se prepričevati, da je seks s suho/privlačno žensko boljši od seksa s žensko, ki jo dojemam/definiram kot neprivlačno. Zavedam se in razumem, da sem to prepričanje ustvaril skozi občutek želje po energetski izkušnji, katero si predstavljam/definiram kot nekaj večvrednega, ker verjamem, da bi ob tem doživel večje energetsko občutje zadovoljstva. Zavedam se in spoznal sem, da s tem dovoljujem temu vzorcu in energetskemu naboju kot želji po tej izkušnji, da me vodi in usmerja, s čimer zlorabljam sebe in druge, s tem ko v umu ustvarjam trenje in energijo za obstoj tega polarnega vzorca, namesto da bi spoznal in razumel, da se s tem podrejam energetskim občutkom, željam in se s tem zatiram ter si onemogočam učinkovito usmerjanje samega sebe v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti in hoteti se dokazati samemu sebi kot dovolj dober, sposoben in se počutiti večvrednega od ostalih s tem, ko bi bil in seksal z žensko, ki jo definiram kot privlačno in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovoli želeti/hoteti se s takšno žensko hvaliti pred drugimi, da bi se lahko počutil večvrednega in dovolj dobrega/enakovrednega ostalim. Zavedam se, da s tem dovoljujem temu polarnemu vzorcu, da me nadzoruje in usmerja, s čimer si onemogočam učinkovito usmerjanje samega sebe v dihu. Prav tako se zavedam in razumem, da z željo po takšni izkušnji skušam kompenzirati za občutek manjvrednosti, ki si ga ustvarjam in doživljam ob primerjanju samega sebe z drugimi moškimi in pari, ki jih dojemam in sodim kot večvredne in boljše od mene zaradi njihovega videza, ujemanja in s tem, ko sebe skušam primerjati z idejo/definicijo idealnega moškega, ženske in para.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil idealno žensko definirati/označevati kot suho žensko z oblinami, videz katere sem prevzel po slikah iz televizije, filmov, interneta ter idealih/prepričanjih in mišljenju drugih, ki so govorili o tem, kakšna je idealne in privlačna ženska.

Spoznal sem in razumem, da s sodelovanjem v tem vzorcu, kjer ženske definiram in ločim na privlačne/neprivlačne, izvajam in se podrejam polarnemu energetskemu programu uma, kjer si posledično želim in hrepenim po seksu s privlačnimi ženskami in se počutim manjvrednega/nezadovoljnega ob ženski, ki je ne definiram kot privlačno. Zavedam se, da se s tem razdvajam in posledično zlorabljam sebe in druge skozi ustvarjanje neenakovrednosti ter si onemogočam, da bi se učinkovito usmerjal v dihu tako, kot je najboljše za vse.

Obvezujem se, da si ne bom več ustvarjal in pripisoval ženskam polarne definicije v stilu 'privlačna'/'neprivlačna' in da ne bom več dovoljeval temu vzorcu in energetskim nabojem tega vzorca, da me usmerjajo. Namesto tega bom stal enakovredno s tem vzorcem in ga ustavil in odpravil s samoodpuščanjem ter se usmerjal v dihu.

Podrobneje:

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me privlačijo ženske z namazanimi/poudarjenimi očmi in trepalnicami, ker takšne oči definiram kot lepše od nepoudarjenih/nenamazanih oči.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil definirati in označevati videz ženskega mednožja, kjer se med hojo/stanjem stegni in mednožje ne dotikajo in je med njimi prostor, definirati kot privlačnega in si želeti videti/pogledati takšno obliko, zato da bi si ustvaril in oživel občutek poželenja in vzburjenja, ki ga definiram in dojemam kot pozitiven in prijeten občutek. Spoznal sem in razumem, da s tem ustvarjam in sodelujem v energetski polarnosti uma, kje temu vzorcu dovoljujem, da me usmerja in si s tem onemogočam učinkovito usmerjanje samega sebe v dihu in s tem zlorabljam sebe in druge s tem, da takšne ženske definiram/dojemam kot privlačnejše/boljše/lepše od drugih, s čimer ločujem in razdvajam. Obvezujem se, da bom stal enakovredno s to definicijo/željo po pogledu in po vzburjenju in vzorec odpravil in odstranil in mu ne več dopuščal, da me vodi in usmerja.

Odpustim si, da sem dovolil in sprejel, da energetska občutka vzburjenja in poželenja definiram kot pozitivna in se jima podrejam skozi željo po doživetju le teh. Spoznal sem in razumem, da se jima s tem podrejam in si onemogočam učinkovito usmerjanje samega sebe. Zato se obvezujem, da bom stal enakovredno z občutkoma vzburjenja in poželenja in ju odpravil ter odstranil s samo-odpuščanjem in jima ne več dopuščal, da me vodita in usmerjata. Namesto tega se bom usmerjal sam v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti/hoteti se dokazovati pred drugimi s svojo partnerko, tako da bi mi drugi zavidali in imeli o meni dobro mnenje, da bi se s tem počutil večvrednega in enakovrednega ostalim in s tem kompenziral za občutek manjvrednosti, ki si ga ustvarjam in doživljam ob primerjanju samega sebe z drugimi moškimi. Zavedam se in razumem, da skozi ta vzorec zlorabljam samega sebe in svojo partnerko in se vzorcu podrejam in mu dopuščam, da me usmerja. Zato se obvezujem, da bom stal enakovredno s tem vzorcem in ga ustavil in odpravil s samo-odpuščanjem in se usmerjal v dihu.

Obvezujem se, da se ne bom več primerjal z drugimi moškimi/pari in da se ne bom definiral, označeval in doživljal kot večvrednega ali manjvrednega do drugih moških in parov tako, da se ne bom več primerjal z njimi in z idejo idealnega moškega, ženske in para.

Obvezujem se, da komentarje in pripombe ter prepričanja drugih o tem, kakšen je idealni moški, ženska ali par ne bom več dajal veljave in se s tem primerjal ter skušal take ideale dosegati, ker sem spoznal in razumem, da s tem le zlorabljam samega sebe in druge skozi sodelovanje v energetskih polarnostih uma, s čimer si onemogočam učinkovito usmerjanje samega sebe v dihu tako, kot je najboljše za vse, ker s tem razdvajam sebe in druge in nisem do vseh enakovreden.

Dan 59

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da me bo partnerka zapustila.

Odpustim si, da si nisem dovolil odpustiti strahu pred samo-odgovornostjo in tem, da sem sam.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah biti samo-odgovoren in sam skrbeti zase.

Odpustim si, da si nisem dovolil odpustiti strahu pred samo-odgovornostjo in tem, da sam skrbim zase.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil samo-odgovornost in to, da sam skrbim zase, definirati/dojemati kot nekaj težkega, napornega, groznega in to povezovati s strahom pred preživetjem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil pripeti negativen energetski naboj besedi samo-odgovornost in temu, da popolnoma sam skrbim zase. Vidim in spoznal sem, da besedo samo-odgovornost povezujem s samoto, osamljenostjo, to pa posledično s strahom pred preživetjem.

Obvezujem se, da besedi samo-odgovornost ne bom več pripenjal negativnega energetskega naboja in jo ne bom več povezoval s samoto, osamljenostjo in strahom pred preživetjem. Namesto tega bom samo-odgovornost apliciral kot fizično usmerjanje samega sebe po zdravem razumu, kjer si izpisujem in odpuščam vzorce in emocionalne reakcije ter se praktično usmerjam v dihu skozi vsakdanje opravke, ki jih bom usmerjal v to kar je najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bom ostal brez denarja.

Odpustim si, da si nisem dovolil odpustiti strahu pred tem, da bom ostal brez denarja.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da ne bom uspešno zaključil šolanja in da bom moral vrniti štipendijo.

Odpusti si, da si nisem dovolil odpustiti strahu pred tem, da ne bom uspešno zaključil šolanja in moral vrniti štipendijo.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah odpora in strahu do opravljanja faksa, ki sem ga doživljal med faksom in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da takšnih čustev, strahu in napora ne bom zdržal, če se bo spet pojavil. Spoznal sem in zavedam se, da si lahko vsakršna čustva in strahove odpustim in odpravim s samo-odpuščanjem in tudi prosim za pomoč Destonijce, kadar jo potrebujem.

Odpustim si, da si nisem dovolil odpustiti strahu pred tem, da bom spet zapadel v strah in čustveno agonijo ter odpor do faksa med opravljanjem le-tega.

Obvezujem se, da bom prevzel odgovornost za vsakršen strah, odpor in čustveno reakcijo do in med opravljanjem faksa in jo takoj izpisal in odpustil ter odpravil, če pa se bo ponavljala, pa bom prosil za pomoč.

Dan 58 - Strah pred samo-odgovornostjo, varnost

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah prevzeti odgovornost zase in odpustim si, da sem sprejel in si dovolil upirati se samo-iskrenemu odpravljanju vzorcev.

Odpustim si, da si nisem dovolil biti samo-iskren in svoje vzorce, misli, čustva, občutke pokazati samemu sebi, brez obsojanj, strahu in odpora.

Odpustim si, da si nisem dovolil odpraviti strahu in odpora pred samo-iskrenim pisanjem in si pokazati vseh vzorcev in vseh vzrokov za te vzorce v samo-iskrenosti, brez obsojanja, ter si jih odpustiti s pisanjem.

Odpustim si, da si nisem dovolil v samo-iskrenosti pogledati vzorca strahu pred tem, da bi ostal sam in bil popolnoma samo-odgovoren zase, brez pomoči partnerke, družine, prijateljev.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah soočiti se s strahom pred tem, da ostanem sam, brez partnerke, družine, prijateljev, ki bi mi pomagali in na katere bi se lahko zanašal.

Odpusti si, da si nisem dovolil postati eno s strahom pred tem, da sem sam popolnoma samo-odgovoren zase in si ga odpustiti ter vstati iz strahu skozi samo-direkcijo in dihanje.

Odpustim si, da si nisem dovolil postati eno s strahom pred tem, da ostanem popolnoma sam, brez partnerke, prijateljev in družine, na katere bi se lahko zanašal, ter si strah odpustil in se dvignil iz strahu z dihanjem in samodirekcijo.

Obvezujem se, da se ne bom podrejal strahu pred tem, da ostanem popolnoma sam, brez partnerke, prijateljev in družine, na katere bi se lahko obrnil in nanje zanašal in hkrati se obvezujem, da bom postal eno z vsemi strahovi pred samoto, osamljenostjo, izgubo, popolno samo-odgovornostjo, pisanjem in jih izničil ter odpustil s samoodpuščanjem in se usmeril v dihu po zdravem razumu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi izgubil vse stike z ljudmi, katere definiram kot prijatelje in kot tiste, pri katerih lahko najdem pomoč, varnost, sproščenost, zadovoljstvo, veselje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi izgubil občutke varnosti, ki jih dobim ob partnerki, prijateljih in družini in hkrati si odpustim, da sem se ločil od občutka varnosti, sproščenosti, zadovoljstva in veselja tako, da sem začel te občutke pogojevati s partnerko, prijatelji in družino.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil občutke varnosti povezovati s partnerko, prijatelji in družino, namesto da bi sam stal kot varnost, v enosti z varnostjo. Obvezujem se, da občutkov varnosti ne bom več povezoval s partnerko, prijatelji in družino, ampak se bom sam apliciral kot sam svoja varnost, z grajenjem samozaupanja in samo-direkcije skozi pisanje in aplikacijo.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil varnost povezovati s partnerjem in premoženjem, rednim dohodkom ter redno službo.

Dan 57

Dan 56 je v angleščini.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil opravljati druge ljudi, zato da bi od drugih dobil potrditev, da je moje mnenje resnično in da bi se tako počutil bolje in zvalil krivdo za svoje počutje na druge.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da si ne upam postaviti zase pred drugimi ljudmi, ker me je strah prepira in tega, da bi drugi o meni imeli slabo mnenje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil svoje mnenje o sebi in svojo samopodobo graditi na mnenjih drugih.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi drugi o meni imeli slabo mnenje, ker me je strah izgubiti prijatelje in ostati sam, ker me je strah občutkov samote, osamljenosti, žalosti,

Odpustim si, da me je strah občutkov osamljenosti, samote, žalosti, ker mislim in verjamem, da jih ne bom in nisem sposoben odpraviti, glede na izkušnje v preteklosti, ko si s pisanjem nisem znal odpraviti občutkov tesnobe, osamljenosti in žalosti, čeprav tudi vem, da bi se lahko s pisanjem bolj potrudil in da zdaj ta dogodek iz preteklosti uporabljam kot izgovor za to, da si ne znam odpraviti teh občutkov.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil biti jezen, kadar nekdo prekine moj spanec in nekaj želi od mene in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil odgovornost za to jezo prenašati na tistega, ki me je zbudil, namesto da bi prevzel odgovornost za jezo in jo odpravil s samoodpuščanjem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil spanje dojemati kot nekaj zelo pomembnega, pri čemer me ne sme nihče motiti in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da moram spati redno in dovolj dolgo, da lahko normalno živim in delujem in da v nasprotnem primeru ne bom mogel normalno delati, ker bom čez dan preveč zaspan.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se mi zjutraj ne da vstati in da se začnem izmikati samoodgovornosti tako, da podaljšujem svoj spanec in grem nazaj spat, namesto da bi se usmeril v dihu in vstal iz postelje ter se usmeril.

Obvezujem se, da se zjutraj ne bom več predajal lenobi in se izmikal samoodgovornosti, ampak se bom usmeril v dihu in takoj vstal.

Obvezujem se, da si zjutraj ne bom več dopuščal lenobnih misli in misli o tem, kako udobno in bolj prijetno bi bilo še spati, ker se zavedam, da se s tem predajam umskemu sistemu, namesto da bi se usmerjal v dihu kot življenje, brez občutkov in energetskih nabojev ter misli.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti manjvrednega in se primerjati z nekom, ki govori o sebi in o tem, o čemer je ponosen na sebi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil tekmovati s partnerjem in ostalimi in se z njimi primerjati, da bi se lahko počutil večvrednega in odpravil občutek manjvrednosti, kadar se dojemam kot slabšega od drugih.

Obvezujem se, da bom vsako tekmovalnosti do partnerke in drugih takoj odstranil s samoodpuščanjem in se usmeril v dihu in da bom vsak občutek manjvrednosti ali večvrednosti do partnerke ali drugih odstranil s samoodpuščanjem in se usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ustvarjati odpor do partnerke in tega, da me poskuša nadzorovati iz strahu, namesto da bi si občutek nadzorovanosti odstranil in spremenil svoje vedenje po zdravem razumu tako, da ne podpiram več vzorcev strahu in relacij gospodar-suženj.

Odpustim si, da si nisem dovolil se samo-direktivno usmeriti in se dotikati partnerke tako, kot bi želel da se partnerka dotika mene.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ustvarjati odpor do dotikanja partnerke zaradi negativnih občutkov, ki jih imam do nje.

Obvezujem se, da ne bom več dopuščal negativnim občutkom do partnerke, da me usmerjajo in da se na podlagi določenega negativnega (ali pozitivnega) občutka odločim, ali se bom dotikal partnerke ali ne.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovoli postati jezen ob tem, ko partnerka v sobi kadi in ali kadar dojemam, da me ne upošteva in da ne dela po zdravem razumu in tako, kot je najboljše za vse in hkrati si odpustim, da se ob tem počutim nespoštovanega in užaljenega in da se na podlagi tega negativnega občutka do partnerke nato odločam, da se je ne bom dotikal in da se jo želim izogniti.

Obvezujem se, da si bom vse negativne občutke do partnerke takoj odstranil s samo-odpuščanjem in se o praktičnih stvareh pogovoril z njo in se postavil zase kot njej enakovreden ter spoštoval samega sebe kot življenje in s tem tudi njo in vse ostale.