4.15.2013

Dan 74

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil slediti mislim, željam o tem, da bi bil z X tako, kot sem bil nekoč. Kadar opazim in se zavem, da sledim mislim, željam, da bi bil z X tako kot sem bil nekoč - se ustavim in diham. Zavedam se, da sem te spomine definiral kot zelo pozitivne in moje doživljanje sebe takrat kot boljše kot kdaj drugič zato, ker sem vse, česar si nisem dal sam, projiciral na X in jo zato videl kot bolj pomembno, najbolj pomembno in potrebno za to, da imam vse to, kar se projiciral na X. Obvezujem se, da bom vse lastnosti, ki sem jih projiciral na X poiskal v sebi in si jih dal sam, ter se tako ne več ločeval.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ločiti se od brezskrbnosti, varnosti, zabave, sproščenosti, igrivosti, samozavesti, samo-direkcije, samo-sprejemanja in samovšečnosti. Ko opazim in se zavem, da iščem, si želim, hrepenim po družbi, brezskrbnosti, varnosti, zabavi, sproščenosti, igrivosti, samozavesti, samo-direkciji, samo-sprejemanju, samozavesti - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da si tega želim in da se ob tem spomnim na X oz. si želim biti z X, ker v njej to iščem, namesto da bi sam bil brezskrben, varen, zabaven, sproščen, igriv, samozavesten, samo-direktiven, samo-sprejemajoč in samovšečen. Obvezujem se, da teh lastnosti ne bom več projiciral na X ter jih iskal v X in se od njih ločil, ampak bom te lastnosti sam izražal.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil kriviti se in se obtoževati, obsojati, da po tem, ko z X nisva bila več v zvezi, nisem stal sam zase in da sem zaradi svojega ravnanja prizadel X in Y. Ko opazim in se zavem, da se krivim, obtožujem, obsojam za to, da po tem, ko z X nisva bila več v zvezi, nisem stal sam zase in sem zato prizadel X in Y - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da z samo-obsojanjem in samoobtoževanjem ne bom ničesar spremenil ali popravil, le počutil se bom manjvredno, negativno in slabo. Zato se obvezujem, da se ne bom več obtoževal, krivil, obsojal za to. Namesto tega se bom usmeril in se osredotočil na dihanje ter se prepričal, da se usmerjam po zdravem razumu in da ne dopuščam, da me usmerjajo spomini, misli, predvsem pa občutki.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil upati in želeti si, da bi spet lahko bil z X na tak način kot včasih in si predstavljati, kako bi moralo biti in kaj bi se moralo zgoditi, da bi spet lahko doživljal samega sebe kot sem se včasih z X. Ko opazim in se zavem, da upam in si želim, da bi spet lahko bil z X na tak način kot včasih in si predstavljam, kako bi moralo biti in kaj bi se moralo zgoditi, da bi spet lahko doživljal samega sebe kot sem se včasih z X - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem dopuščam občutkom in spominom, da me vlečejo nazaj v stare mind-fucke, zato se takoj ustavim in diham. Obvezujem se, da si ne bom več dopuščal upati in si želeti, da bi spet bil z X na tak način kot včasih oz. v njej iskal takšno doživljanje samega sebe kot sem se včasih, ker se zavedam, da to vodi v enake vzorce in mind-fucke, strahove, ločevanje, kot sem jih že doživljal in si ne bom dovolil, da bo jih še enkrat. Prav tako se obvezujem, da si ne bom več dopuščal, da bi si predstavljal kako bi moralo biti in kaj bi se moralo zgoditi, da bi se spet lahko doživljal tako kot sem se včasih z X, namesto tega se bom takoj ustavil z dihanjem in se fizično usmeril po zdravem razumu.