10.30.2013

Dan 120 - Skupno delo za skupno dobro? System error.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil postavljati osebni interes, ki sem ga temeljil na svojih pozitivnih in negativnih občutkih, postavljati pred skupen interes življenja.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se zanimam le za lastni interes in za to, kako se bom jaz dobro počutil, kako bom jaz čim več zaslužil in kaj bom jaz počel, da bo meni zabavno.

Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati, da s tem, ko sebe postavljam pred vse ostalo, zlorabljam vse ostalo zato, da bi imel sam dobre občutke in da bi se sam dobro počutil.

Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati, da nas je takšno ravnanje pripeljalo do realnosti, v kateri živimo zdaj, kjer vsak gleda le nase in kjer ne zna in noče nihče dajati tako, kot bi želel sam prejeti.

Odpustim si, da si nisem dovolil odstraniti egocentrične želje po dobrih občutkih.

Odpustim si, da si nisem dovolil odstraniti egocentričnega jaza in svoj jaz razširiti na vse življenje.

Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati, da moram sodelovati z ljudmi pri rešitvah, ki so najboljše za vse, kot sta UTD in neposredna demokracija, tako da odstranim lastne egocentrične interese dobrih občutkov z uporabo samo-iskrenosti, samo-odpuščanja in samo-korekcije, ker bomo le tako lahko vsi živeli rešitev, ki je najboljša za vse in s tem ustvarili dostojno in zabavno življenje za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil iskati samo probleme v stvareh in predlaganih rešitvah, namesto da bi spoznal, da moram za vsak problem sam v sebi najti rešitev, da moram sam stati kot rešitev vsakega problema. Spoznal sem in zavedam se, da je edina rešitev za človeštvo ta, da vsak prevzame odgovornost zase, da si vsak odpusti lastne egocentrične interese, ki temeljijo na občutkih, in se usmeri po principu kar je najboljše za vse življenje, kjer obravnava druge tako, kot bi želel biti sam obravnavan. Obvezujem se, da ne bom le iskal problemov, ampak bom sam tudi našel rešitve zanje in stal kot rešitev, ki je najboljša za vse življenje.



Zanimivo je opazovati, kako smo ljudje tako omejeni pri svojem delovanju zgolj na svoje pozitivne / negativne občutke, da sploh ne znamo delovati v slogi po principu, ki je najboljši za vse. Živimo v nekih svojih svetovih, zaposleni sami s sabo in svojimi občutki nekje v globinah uma. Zato se moramo začeti zavedati, da so naši občutki le iluzija, ki se jo odpravi s samo-iskrenostjo, pisanjem in samo-odpuščanjem. S tem si dejansko ustvarimo svobodno izbiro, kjer postanemo samo-direktivni kot življenje in dajemo tako, kot želimo prejemati.

10.29.2013

Dan 119 - Izbire, pogojene z občutki

Zanimivo je, kako ljudje svoje odločitve pogojujemo z občutki, kjer težimo k dejavnostim, ob katerih doživljamo pozitivne občutke. Pri tem pa se sploh ne zavedamo najbolj, od kod ti občutki izhajajo in da si jih v bistvu ustvarjamo sami skozi misli in večkrat ponavljane miselne vzorce. Pri tem vedno težimo k 'novim' doživetjem, v katerih iščemo dobre občutke. Ne zavedamo pa se, da ima vsak dober občutek, ki si ga ustvarimo, za posledico slab občutek, ki ga zaradi ravnovesja, ki povsod obstaja, prav tako moramo doživeti, čeprav se ga izogibamo. Tako nobena naša izbira ni nikoli svobodna, ker naše izbire omejujemo in pogojujemo z občutki, namesto s praktičnimi dejstvi, ki so najboljša za vse.

Za primer: Če je sosed zameril sosedu in je jezen nanj, potem svoje odločitve v povezavi s tem omejuje in pogojuje s svojimi občutki jeze in zamere. Takšen človek se ne more nikoli ravnati po principu 'obravnavaj druge tako, kot bi želel biti obravnavan sam', ne more upoštevati praktičnih dejstev in posledično se ne more odločiti tako, kot je najboljše za vse (zanj, za soseda in vse ostale), ker je obseden s svojim občutkom zamere in jeze do soseda. Vsi ljudje si vse takšne občutke ustvarjamo sami skozi misli in razmišljanja, večinoma pa se tega sploh ne zavedamo. In ravno takšni občutki in takšna razmišljanja nam preprečujejo, da bi ustvarili raj na Zemlji in da bi vsi živeli dostojno v izobilju, ker smo obsedeni s svojimi egocentričnimi občutki, po katerih se ravnamo in katere goreče zagovarjamo, čeprav v resnici večinoma sploh ne vemo, kako smo jih ustvarili! V takšnih stanjih vidimo le sebe, svojo lastni interes. Ne vidimo realnosti, ne vidimo praktičnih rešitev, ki so najboljše za vse.

Čas je, da se začnemo zavedati, da moramo odstraniti svojo pogojenost z občutki in prepričanji, ki nimajo nobene zveze z realnostjo, kaj šele s praktičnimi rešitvami, ki so najboljše za vse nas. Da se bomo lahko rešili svoje omejenosti in pogojenosti pri odločanju in usmerjanju samega sebe, moramo najprej postati samo-iskreni in spoznati svoje umske vzorce, si jih izpisati in odpustiti, ter se usmeriti po novem principu, ki v središče postavlja enakovrednosti življenja. Le tako bomo lahko postali zgled in rešitev, ki jo želimo videti v svetu.

http://lite.desteniiprocess.com/

Šele ko odpravimo svojo pogojenost z občutki, se lahko resnično svobodno odločamo. Šele takrat si ustvarimo svobodno izbiro. In takrat tudi spoznamo, da je edina prava izbira samo ena: obravnavaj druge tako, kot želiš biti obravnavan sam in delaj tako, kot je najboljše za vse.

http://destonians.com/

10.28.2013

Dan 118 - Jaz sem rešitev problema

Argument, na katerega pogosto naletim pri pogovoru z ljudmi o potrebnih in predlaganih spremembah, ki so najboljše za vse življenje, je ta, da do teh sprememb nikoli ne bo prišlo, ker se drugi ljudje nikoli ne bodo spremenili. Tako ljudje sabotirajo sami sebe pri lastni spremembi na podlagi prepričanja, da se sploh ni smiselno zavzemati za spremembe, ki so najboljše za vse nas, ker so drugi ljudje itak preveč omejeni in nepripravljeni za sodelovanje. Dejansko pa to sploh ni pomembno pri samo-spremembi in samo-korekciji. Dejstvo je, da se mora spremeniti vsak izmed nas sam in tako z lastnim zgledom stati za rešitvami, ki so najboljše za vse, kot so recimo: pisanje blogov in uporabljanje samo-odpuščanja, samo-iskrenosti in samo-korekcije, razkrivanje zlorab in neumnosti sistema, preučevanje delovanja trenutnega sistema in predlaganje ter utemeljevanje rešitev, ki podpirajo dostojnost življenja za vse. Ko enkrat sami stojimo kot rešitev, ki jo želimo videti v svetu in pri tem sodelujemo z ostalimi, ki so to spoznali, potem je to vse, kar lahko sami storimo za odpravo vseh zlorab življenja na svetu. In to je dovolj, ker tako drugi opazijo, da se dejansko lahko spremenijo in živijo veliko bolje, ker imajo pred sabo za dokaz človeka, ki jim pri doseganju tega spoznanja in samo-korekcije celo lahko pomaga neposredno iz svojih izkušenj.

Do spremembe ne bo prišlo kar čez noč in veliko ljudi bo moralo po svoji krivdi prestati veliko hudega v življenju, da se bodo naučili, da moramo živeti po principu obravnavaj druge tako, kot želiš biti obravnavan sam, da bomo lahko vsi dostojno živeli v izobilju. Pa vseeno sprememba bo, tako da se bo vsak izmed nas posebej, eden po eden, začel zavedati življenja, ko bo počasi dojel, da so misli, občutki in strahovi iluzija, da se ne rabimo bati soseda, da ne rabimo biti pohlepni, da si strah pred izgubo sami ustvarjamo, ker ne znamo dajati tako, kot želimo prejeti in da je vse to enostavno popraviti s samo-iskrenostjo, samo-odpuščanjem in samo-korekcijo.

Kaj še čakamo? Druge, da nas bodo podprli, da bodo prevzeli odgovornost namesto nas? Nemogoče, saj dokler nekdo ne zna sam sebe podpirati kot življenje in sprejemati le tega, kar je najboljše za vse življenje, potem tudi drugega ne more pri tem podpirati. Lahko ga od tega samo odvrača. Zato še nikoli do zdaj v zgodovini človeštva nismo ustvarili dostojnosti in izobilja za vse življenje na Zemlji, ker ta rešitev nismo postali mi sami.

Pridruži se nam.

Bodimo rešitev, ki jo želimo videti - http://basicincome.me/about
Spoznajmo pravo življenje v sebi - http://lite.desteniiprocess.com/

10.27.2013

Dan 117 - Zmeden in živčen lik

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obstajati kot zmeden in živčen lik, kadar nečesa ne razumem ali kadar moram predelati veliko informacij in ne vem kje bi začel.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil hoteti na hitro predelati čimveč informacij čim bolj podrobno, kadar nečesa ne razumem in ne vem, kje bi začel iskati informacije.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se sodim in da me je strah neuspeha, kadar nečesa ne razumem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil postati živčen, kadar nečesa ne razumem ali ko moram predelati veliko informacij.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil postati živčen, kadar nimam načrta o tem, kako bom nekaj predelal, naredil.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah neuspeha, kadar nimam načrta o tem, kako bom nekaj naredil.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obsojati se, se počutiti izgubljenega in nemočnega ter tako obstajati kot zmeden in živčen lik, kadar nimam načrta o tem, kako bom nekaj naredil. Ko opazim, da obstajam kot zmeden in živčen lik - se ustavim in diham. Zavedam se, da se so vse misli in sodbe odveč in da se moram najprej umiriti, dihati in nehati razmišljati, da se bom lahko učinkovito usmeril in našel rešitev. Obvezujem se, da ne bom več obstajal kot zmeden in živčen lik, kadar nimam načrta o tem, kako bom nekaj naredil ali kadar ne vidim jasne rešitve, namesto tega se bom ustavil in dihal, nehal razmišljati in se nato sproščeno usmeril v dihu korak za korakom do rešitve.

10.25.2013

Dan 116

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se manjvredno, kadar je nekdo poleg mene jezen.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil jemati emocionalne komentarje drugih osebno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, kadar nekdo govori o meni z jezo in emocijami.

Odpustim si, da si nisem dovolil izpostaviti reakcij drugih tako, kot jih resnično vidim.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi drugim povedal direktno kaj počnejo, kadar je to primerno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil iz strahu pred reakcijami drugih olepševati stvari, ki jih povem.

Odpustim si, da si nisem dovolil biti vedno pozoren na ljudi in okoliščine okrog sebe, s tem ko sem zataval v mislih. Kadar opazim in se zavem, da sem zataval v misli in da se ne zavedam okolice - se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom misli/sanjarjenja ustavil z dihanjem in samo-odpuščanjem in se usmerjal v dihu tako, da se bom vedno zavedal okolice.


Dan 115 - Neposredna demokracija

Današnja demokracija s poslanci je neprimerno urejena, ker so v parlamentu večinoma vedno isti poslanci, ki živijo v svojem svetu in nimajo realnega pogleda na življenje, tako kot ga občutimo 'navadni' ljudje. Posledično si lahko zagotovijo razne monopole in prejemajo podkupnino s strani korporacij, s čimer so zakoni vedno bolj pisani na kožo kapitalistom in korporativni izkoriščevalski logiki, ki ji ni mar za življenje v nobenem pogledu. Zato je najbolj primerno, še posebej v današnji dobi tehnologije in komunikacijskih omrežij, da se vzpostavi sistem neposredne demokracije.


Neposredna demokracija ne pomeni drastične spremembe obstoječega sistema. Pomeni, da namesto manjše skupine poslancev v parlamentu lahko o zakonih glasujejo vsi volivci države. Prav tako lahko vsakdo predlaga spremembe zakonov ali nove zakone, podobno kot je to mogoče zdaj, le da se vse te pravice in odgovornosti prenesejo na vse volivce. To je danes mogoče dokaj enostavno doseči preko spletnih strani, kjer bomo lahko vsi volivci prebrali in preučili trenutne zakone, podajali predloge za spremembe in nove zakone ter o teh predlogih tudi glasovali. Identiteto vsakega volivca se enostavno določi s pomočjo certifikatov. Seveda je lahko istočasno omogočeno starejšim in tistim, ki niso vešči uporabe računalnika ali spletnih tehnologij, da glasujejo osebno, denimo na občini. Prav tako lahko zanje mesečno ali kako drugače izhaja glasilo, kjer si lahko preberejo zadnje predloge, spremembe in podobno.

Primer strani s podatki o sprejemanju zakonov v EU.
Primer podobne slovenske strani, kjer lahko državljani že podajajo predloge vladi in zanje glasujejo: http://predlagam.vladi.si

Državna politika in zakoni morajo biti takšni, da jih ljudje razumejo in da se večina z njimi strinja, kar pomeni, da so pisani v dobro vseh. To je smisel in bistvo demokracije.

V osnovi je lahko sistem takšen, da lahko kdorkoli predlaga spremembo zakona ali nov zakon. Volivci lahko nato glasujejo o predlogu, ki še ni zakon, in če se pokaže dovolj zanimanja, se predlog poda v obravnavo strokovnjakom, ki ga zapišejo v primerni, razumljivi obliki tako, da ni v nasprotju z ustavo ali drugim pogojem, katerim mora zadostovati. Nato se takšen strokovno urejen predlog zakona poda v glasovanje. Volivci se nato enostavno prijavijo v svoj osebni račun na spletni strani in pregledajo predloge zakonov in sprememb, ki so bile podane na glasovanje. Seveda lahko glasujejo tudi osebno na občini. Nato za vsak predlog podajo svoj glas. Glasovanje je recimo lahko odprto en dan, več dni, en teden ali kaj podobnega, odvisno kaj se izkaže za najbolj primerno, v katerem lahko volivci mirno glasujejo. Voli se lahko denimo enkrat na mesec, enkrat na teden, spet odvisno od tega, kaj se izkaže za najbolj primerno.

Prepričan sem, da bi se s tem na državni ravni začeli sprejemati zakoni po meri ljudi, v dobro ljudi in se zavračali takšni, ki so večini v škodo. Egocentrični predlogi ne bi prišli daleč, saj bi se hitro izkazalo, da je večina proti. Dobri predlogi, v katerih bo večina videla korist, pa bi se sprejeli in lahko tudi ustrezno in hitro popravili, če bi se izkazalo, da so neprimerni ali zastareli.

Nekaj vprašanj in odgovorov:

Kaj pa, če nihče ne bo hotel glasovati?
Tako je danes, ker je večina ljudi ugotovila, da so volitve le farsa in da poslanci tako ali tako sprejemajo zakone po svoje in v korist korporacij. Noben problem ni, če od začetka ali kadarkoli volivci ne bi bili zainteresirani za glasovanje. Zakone se lahko sprejme na podlagi tistih, ki so glasovali. Če jih glasuje zelo malo, bodo pač veljali njihovi glasovi in zakoni. To ni problem, če so ti zakoni v skladu s tem, kar je dobro za vse. Če pa to niso, bodo ostali volivci to hitro zaznali in se naslednjič bolj pozorno posvečali sprejemanju zakonov. Tako bodo tudi spoznali, da vsak glas šteje in da ima vsak posameznik vpliv in dolžnost, da so zakoni pisani v dobro ljudi in življenja nasploh. Mar ni to temelj demokracije?

Glasove se lahko ponareja preko spleta...
Res je, toda zavedati se moramo naslednjega dejstva. Danes se večino bančnih transakcij opravlja elektronsko in vsakdo ima možnost dostopa do svojih računov preko spleta, kjer se prijavimo in osebno identificiramo, nato pa razpolagamo s svojim denarjem po mili volji. Se nam na spletne bančne račune prijavljajo nepridipravi in nam kradejo denar, spreminjajo bilance in tako naprej? Včasih res, ampak izjemoma, pa še to le tisti, ki so zelo tehnično podkovani. In kaj se zgodi potem? Pristanejo v zaporu. Osebna stran za glasovanje državljana je lahko organizirana na enak način. Če lahko danes vsi mirno uporabljamo spletno bančništvo, kjer so v igri velike količine (večinoma sicer ne) denarja, ni vrag, da ne bi mogli na enak način glasovati o zakonih.

Ljudje rabimo voditelje, da nas vodijo in odločajo namesto nas...
Zakaj bi bil naš cilj, da sami sebe ponižujemo in se delamo manjvredne? Takšna trditev izhaja iz pogojenega razmišljanja, ki nam ga sistem vsiljuje na vsakem koraku, v resnici pa seveda ne drži.
Res je, da nihče ne more vsega vedeti, zato potrebujemo strokovnjake in izkušene ljudi, ki bodo predlagali zakone na področjih, ki zahtevajo določena in specifična znanja, prav tako potrebujemo vešče vodje projektov, ki učinkovito koordinirajo delo posameznih skupin. Enako je že sedaj in vse te sisteme in principe že imamo in jih lahko uporabimo na enak način. Danes recimo skupina ljudi, veščih na finančnem področju, pripravi predloge za proračune in podobno, enako je lahko v neposredni demokraciji. Določi se skupino ustreznih strokovnjakov, ki opravijo specifično potrebno nalogo. Nato se predlog predstavi javnosti, ki lahko v nekem omejenem in konstruktivnem slogu poda pripombe, nato pa se predlog enostavno sprejme, če ni nobenega tehtnega razloga za nasprotno. Tako se zagotovi, da se učinkovito in dovolj hitro sprejemajo odločitve, ki so nujne za učinkovito delovanje države.

Seveda pa bo treba prestrukturirati tudi finančni sistem, ko smo že ravno pri denarju, in tega naravnati tako, da podpira dostojno življenje vseh, kot to opisujejo predlogi, kot sta Zagotovljen Življenjski Dohodek in v kasnejši fazi Enakovredni Denarni Sistem. V takšnem sistemu se nam ne bo potrebno ukvarjati s problemi financ in kompleksnega razporejanja le-teh, ker bo sistem temeljil na življenju in enakovrednosti le-tega in ne na denarju.

Pomembno je, da se vsi začnemo zavedati svoje odgovornosti in da začnemo sami stati kot primer rešitve, ki je najboljša za vse življenje. Dokler bomo prelagali odgovornost na druge, se ne bo nič spremenilo in bo vse le še slabše. Zato vabim vse zainteresirane, da preizkusijo brezplačni spletni tečaj, ki nam pomaga prevzeti odgovornost in postati učinkovit praktičen primer tega, kako živeti po principu 'obravnavaj druge tako, kot želiš biti obravnavan sam'. Osebno sem vpisan v plačljiv nadaljevalni tečaj, s katerim si pomagam odstranjevati osebno omejenost in pogojenost s strahovi, čustvi in mislimi. Pomaga mi odstranjevati in spreminjati to, čemur bi nekateri rekli 'človekova narava', kar ni nič drugega kot umski program ali miselni vzorci, ki smo se jih naučili in sprejeli vase skozi odraščanje. Veliko ljudi trdi, da se tega ne da spremeniti, da smo ljudje egocentrični, škodoželjni in podobno, ter da zato ne bomo nikoli mogli živeti v sistemu, ki bo najboljši  za vse. To je čisti nesmisel, saj sem si sam dokaz, skupaj z veliko drugimi, da to ne drži. Počasi in vztrajno skupaj spoznavamo, da smo ljudje enakovredni življenju, ki si na vseh področjih želi dobrih in konstruktivnih odnosov. Vse ostale neprimerne oblike obnašanja človeka izhajajo iz zlorabljajoče vzgoje, ki jo je danes polno vsepovsod, in nerazumevanja delovanja človekovih misli in čustev. Vse to lahko dokaj enostavno popravimo s samo-iskrenostjo, samo-odpuščanjem in samo-korekcijo ter to prenesemo na otroke, ki bodo živeli brez strahu in razumeli enakovrednost vsega življenja in se tako vedno obnašali po principu 'obravnavaj druge tako, kot želiš biti obravnavan sam', ker je tako najboljše za vse. Toda najprej moramo sami stati kot primer.

Pridružite se nam.

10.23.2013

Dan 114 - Vsak človek potrebuje zagotovljen življenjski dohodek

Naletel sem na še en projekt iz Indije, kjer so preučevali učinke zagotovljenega življenjskega dohodka na prebivalce. Tudi v tej raziskavi se je izkazalo, da so ti zelo pozitivni.


Dejstvo je, da vsi ljudje potrebujemo zagotovljen življenjski dohodek za dostojno življenje, od rojstva do smrti. Trenutni sistem je daleč od tega, da bi to omogočal. Ljudje živimo v strahu pred tem, da bomo izgubili službo in dohodek, zato veliko ljudi vztraja v službah, ki so izkoriščevalske in zlorabljajoče. Uvedba zagotovljenega življenjskega dohodka oziroma UTD-ja, ki ga dobi vsak državljan brezpogojno, je najboljša rešitev za mnogo problemov.

Danes v Sloveniji, preden lahko pridobimo socialno pomoč, moramo izpolnjevati mnoge pogoje, pa še potem je ta pomoč omejena na določen čas.

Vir: http://www.scsd.si/denarna-socialna-pomoc.html

Takšen sistem se opravičuje na podlagi sistema ustrahovanja, katerega primarno zagovarjajo bogati kapitalisti, saj jim ta omogoča, da si pridobivajo osebno bogastvo na račun izkoriščanja ljudi, ki živijo v strahu pred preživetjem in so tako prisiljeni iskati službe, v katerih so izkoriščani, da sploh lahko preživijo. Takšen sistem je nedopusten, saj podpira zlorabo življenja. Zagotovljen življenjski dohodek bo odstranil vse pogoje za pridobitev denarja za dostojno življenje, saj je brezpogojen in enak za vse, ne glede na razmere. Tako bodo ljudje postali bolj samozavestni in si iskali takšna delovna mesta, ki jih želijo opravljati in ki podpirajo dostojnost življenja. V začetni stopnji mora biti zagotovljen življenjski dohodek dovolj visok, da lahko z njim vsak posameznik dostojno preživi, hkrati pa je lahko minimalna plača denimo vsaj dvakrat večja, da bodo ljudje dovolj motivirani za delo.

S pogovarjanjem z ljudmi sem ugotovil, kako zelo indoktrinirani in posledično ozkogledni smo ljudje, ko pride do pogovorov o enakovrednosti življenja in praktičnih rešitvah, ki bodo vsem zagotavljale dostojno življenje. To je posledica naših strahov, verovanj in predsodkov, ki smo se jih nezavedno naučili in jih sprejeli za svoje, čeprav so v resnici iluzija. Zato se moramo najprej spremeniti sami, da lahko na stvari gledamo objektivno in sami stojimo kot primer praktične rešitve, ki je potrebna. Za pomoč pri tem priporočam naslednji brezplačni tečaj z osebnim inštruktorjem: http://lite.desteniiprocess.com/

10.22.2013

Dan 113 - Kako dejansko deluje globalni bančni sistem?

Zelo malo ljudi razume kako deluje bančni/finančni sistem in zelo malo ljudi dejansko kaj takega zanima. Dejstvo pa je, da je ravno denarni sistem eden glavnih problemov, zaradi katerega ljudje trpimo in preko katerega drug drugega zlorabljamo. Zato ga moramo najprej spoznati in ga nato spremeniti tako, da bo najboljši za vse življenje in v skladu s principom obravnavaj druge tako, kot želiš biti obravnavan sam.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da je bančni/finančni/denarni sistem prezapleten, da bi ga lahko razumel.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da je trenuten bančni sistem edina oblika le-tega, ki deluje in ki je najboljši in najbolj pravičen.

Odpustim si, da si nisem dovolil razumeti in spoznati, da je trenuten bančni sistem zlorabljajoč, krivičen in nesprejemljiv.

Odpustim si, da si nisem dovolil raziskati in preučiti bančnega sistema ter ga razumeti.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti brez dvoma, da so bančniki, odvetniki in sodniki pošteni ljudje, da delajo v korist vseh in da je bančni sistem zasnovan z dobro namero do vseh ljudi.

Odpustim si, da si nisem dovolil izpostavljati napak, nepravičnosti in nedopustnosti bančnega/denarnega sistema.

Odpustim si, da si nisem dovolil iskati in se zavzemati za nove rešitve in predloge bančnega sistema, ki temeljijo na enakovrednosti vsega življenja in zagotavljajo dostojno življenje vsem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se bančnega/finančnega sistema ne da spremeniti.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da sam nimam nobenega vpliva na bančni sistem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se ne splača truditi za spremembo bančnega sistema.

Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati in razumeti, da moram sam stati kot primer spremembe bančnega sistema in kot primer rešitve za nov bančni sistem, ki bo zagotavljal dostojnost življenja vsem. Spoznal sem in razumem, da moram za spremembo bančnega sistema sodelovati z ljudmi, ki so praktično in s pisanjem dokazali, da so se pripravljeni odpovedati egoizmu in lastnemu interesu v zameno za to, kar je najboljše za vse življenje.
Obvezujem se, da bom stal kot primer in si prizadeval za spremembo finančnega sistema na način, ki bo podpiral, omogočal in zagotavljal dostojno življenje vseh.

Podpiram zagotovljen življenjski dohodek (ali UTD): http://basicincome.me/

---

Sledeče besedilo je prevod članka s spletne strani gibanja UBUNTU Liberation Movement iz Republike Južne Afrike.
1) Vse velike banke sveta so v lasti in pod nadzorom bančnih družin.

2) Te nadzirajo celoten proces ustvarjanja, tiskanja in dobavljanja denarja po celem svetu.

3) Tri največja imena (družine) v tem kartelu so Rothschildi, Rockefellerji in Morgani, ki si v končni fazi lastijo in nadzirajo vse banke na svetu, skupaj z majhnim številom drugih vplivnih bančnih družin, kot so družina Carnegie, Harriman, Schiff in Warburg.

4) Kot kolektiv so postali znani pod imenom 'banksters' ali banksterji med tistimi, ki so se začeli zavedati njihovih zahrbtnih aktivnosti.

5) Vse velike centralne banke sveta, vključujoč južnoafriško banko Reserve Bank of South Africa in centralno banko ZDA Federal Reserve Bank, so privatno lastninjene korporacije s popolnim nadzorom nad finančnimi trgi.

6) Tem privatno lastninjenim centralnim bankam so bile dodeljene pravice za diktiranje finančnih pravil ljudem vsake države.

7) Te bančne družine in centralne banke postavljajo pravila sama sebi in niso dolžne odgovarjati nikomur. Za primer, člen 33 iz akta južnoafriške banke South African Reserve Bank jim dovoljuje, da izvajajo svoja dejanja v popolni tajnosti.

8) Globalni finančni sistem, osnovan na dobavi denarja, je tako zapleten in kompleksen, da ga dejansko razume le peščica ljudi. To se vedno uporablja kot izgovor pri izključevanju navadnih ljudi iz sodelovanja.

9) Globoko kompleksen pravni sistem se uporablja na enak način za manipulacijo in za podporo te strukture, ki zavrača dostop navadnemu človeku do pravne pravičnosti.

10) Pravna pravičnost ne more obstajati v situaciji, kjer je država korporacija. Predsednik določa sodnike, zato morajo sodniki soditi v dobrobit korporacij - ne ljudi. Zato so sodišča zgolj izvrševalci bančnih politik.

11) Banke uradno ne upravljajo z denarjem. Upravljajo z menicami, pogajalskimi sredstvi in zadolžnicami.

12) Beseda 'denar' ('money') sploh ni definirana v aktu južnoafriške banke Bank of South Africa.

13) Vsi večji monetarni sistemi sveta so tako imenovani FIAT sistemi. To v osnovi pomeni, da FIAT denar nima nobene bistvene vrednosti IN ni podprt z nobeno plemenito kovino, kot sta zlato in srebro, kot je to veljalo včasih. FIAT denar ustvarjajo banke iz nič, kadar vzamemo 'posojilo'. Dejansko ne pride do resničnega posojila, nič fizičnega se ne izmenja, kar pa je enakovredno ponarejevanju. Južnoafriška dobava denarja se je početverila v preteklem desetletju, kljub temu pa se ta povečana dobava ni odrazila v hkratni povečavi rezerv zlata, srebra ali drugih resničnih proizvodov.

14) To pomeni, da je papirnat in plastičen denar, ki ga uporabljamo, popolnoma brez vrednosti. Denar je le razkošen kos papirja z imenitnimi logotipi brez kakršnekoli vrednosti. Njegova 'vrednost' izvira zgolj iz množic ljudi, ki zaupajo temu denarju in ga še naprej uporabljajo kot sredstvo izmenjave.

15) Za primer; zelo malo ljudi ve, da južnoafriška vlada prejme plačilo / provizijo / zakonito podkupnino za vsak rabljen bankovec ali kovanec, ki ga vrne južnoafriški centralni banki. To plačilo se imenuje 'seigniorage' in omogoča južnoafriški vladi, da zasluži z izkoriščanjem svojih državljanov z uporabo papirnatega/plastičnega denarja, ki ga nadzoruje centralna banka in v končni fazi banka za mednarodne poravnave (Bank For International Settlements), od katere centralna banka prejema svoja naročila.

16) Kljub temu je prepovedano uničevanje teh ničvrednih kosov papirja. Ljudje, ki ponudijo alternativne oblike kosov papirja in ljudje, ki kopirajo te kose papirja, gredo v zapor zaradi kršenja avtorskih pravic.

17) Edini razlog za to, da ima naš denar kakršnokoli vrednost je ta, da mu jo dajemo sami. Dojeta vrednost je edina vrednost, ki jo ima. Če ljudje izgubijo zaupanja v svoj denar, bo vrednost tega denarja izpuhtela, ker te vrednosti nič ne podpira. Dejansko beseda 'credit' (kredit) izvira iz latinske besede credere, kar v prevodu pomeni zaupati. Dokaze o tem najdemo skoraj vsakič, ko kakšen guverner centralne banke odpre svoja usta. Slišali boste besedo 'zaupanje', ki bo vedno znova in znova poudarjena, ker je poglavitna naloga guvernerja centralne banke, da za vsako ceno vzdržuje zaupanje v bančništvo. Erozija zaupanja vodi v zlom sistema. Točno zato so dali na nove južnoafriške bankovce obraz Nelsona Mandele, da bi vcepili in obnovili zaupanje ljudi v denar, med tem ko so popolnoma onečastili Mandelovo predanost do svobode.

18) Banke ustvarjajo denar iz nič preprosto tako, da ustvarijo dolg in kredit v računovodskem računalniškem sistemu. Ta princip se imenuje 'princip ujemanja' (Matching Principle), nadzorujejo in urejajo pa ga splošno sprejeti računovodski principi (Generally Accepted Accounting Principles - GAAP) [5].

19) 'Posojilo' ni posojilo v navadnem pomenu besede. Je pouk / navodilo, da smo mi - kot podpisana stranka, ki v tem procesu ustvarimo zadolžnico, ki jo 'izdamo' bančnim oblastem - dali pravico banki, da v zameno izda svojo zadolžnico. Bančna zadolžnica (v obliki računalniško ustvarjenega bančnega izpisa) je narejena tako, da je videti kot posojilo. Tako je bančna obljuba nam (v zameno za našo obljubo banki) dejansko posojilo, ki ga prejmemo. Tako smo v bistvu naročili banki, naj ustvari denar iz nič. Ker nismo pametnejši, se strinjamo z izkoriščevalskimi pogoji zapisanimi v dogovoru, katere bo seveda uveljavljalo sodišče v korist banke.

20) Banke nimajo lastnega denarja, ki bi nam ga lahko posojale, v nasprotju s prepričanjem večine ljudi. Posojeni denar ni obstajal v sistemu, dokler nam ni bilo odobreno tako imenovano 'posojilo'.

21) Banke ustvarijo denar na podlagi podpisov svojih klientov in tako imenovanih pogodb in posojil, ki jih podpišejo stranke. Te pogodbe so prodane v procesu imenovanem listinjenje [1] tretjim strankam, ki jih nato prodajo na globalnih borzah. To je zelo tajna in skrbno varovana tehnika, s katero banke profitirajo in ustvarjajo neupravičeno bogastvo. Nato takšna posojila v obliki paketov prodajo nazaj ljudem preko pokojninskih skladov in zavarovalnih polic. Ste že zmedeni? Saj bi morali biti. Mnogi odvetniki in večina sodnikov tega ne razume, zato smo to morali preučiti sami, da smo se lahko branili na sodiščih pred tistimi odvetniki, ki branijo bankirje (banksterje) in to natančno razumejo. Ljudje morajo za to izvedeti.

22) S tem, ko banke prodajo naš podpis oziroma 'zadolžnico' ali pogodbo o hipotekarni obveznici, banke izgubijo vse zakonske pravice do katerekoli lastnine, ki so jo financirale. V pravnih izrazih se to imenuje izgubljen 'locus standi' [2].

23) Ko banka listíni [1] posojilo, dobi v zameno plačilo za celoten znesek kapitala posojila, plus obresti, in to v naprej. To pomeni, da je bilo naše posojilo dejansko plačano vnaprej od tretje stranke, ki je zavarovana v primeru neplačanih obveznosti, med tem ko sami nimamo nobenega vedenja o tem, da se to prikrito dogaja.

24) Banke kršijo pogodbeni zakon s tem, da jamčijo posojilo tega, kar ni v njihovi lasti - denarja. Banke samo ustvarjajo denar, v večini primerov kibernetski-denar (elektronski denar), po tem, ko smo podpisali vse dokumente in ko so banke prodale naše zadolžnice tretjim strankam, ki jih nato prodajo naprej tretjim strankam, včasih tudi večkrat, s trgovanjem na globalnih borzah. Zato je listinjenje [1] Ponzijeva shema [3] ali piramidni sistem, ki se je moramo začeti vsi zavedati. Prav tako je znana pod imenom 'bančništvo v senci' ('shadow banking'), o čemer lahko enostavno izvemo več na spletu.

25) Banke nič od tega ne razkrivajo svojim strankam in s tem ohranjajo nevednost ljudi. Lahko verjamemo, da nam v resnici posojajo pravi denar. To je laž. Nikoli nam niso posodili nič, kar bi imelo kakršnokoli vrednost in tako ni nikoli prišlo do 'enakovredne obravnave', kjer tako mi kot banka tvegamo, da nekaj izgubimo. To je v popolnem nasprotju z osnovami pogodbenega prava, kaj šele s skupno moralo in integriteto med ljudmi. Seveda pa banke niso ljudje, so pravne fiktivne korporacije.

26) Sami smo ustvarili vrednost v naših lastnih mislih in z našim podpisom smo povzročili sprostitev denarja od tretje stranke - kupca, ki ga je banka prejela v našem imenu, čeprav nas o tem ni nikoli obvestila, ali pač?

27) Banke delujejo kot posredniki, podobno kot nepremičninski agenti, ker nam ne posojajo LASTNEGA denarja. Ker nam dejansko ne posodijo ničesar, ampak le pridobijo nekaj od tretjih strank na podlagi naših podpisov, so vse obresti, ki jih zaračunajo, popolno izsiljevanje in prevara. Potreben pogoj za veljavnost dogovora ali pogodbe dveh strank je odkritost / razkritje.

28) Denar v Republiki Južne Afrike tiska kovnica Južne Afrike, ki je prav tako privatno podjetje, ki enostavno ustvarja dobiček na račun trdega dela državljanov. Toda nedavno je bilo to delo prestavljeno na Švedsko, kar je bila polomija, ki je povzročila veliko sramoto centralni banki, saj je bilo po vrednosti za več milijard Randov bankovcev natisnjenih nepravilno, v napačnih dimenzijah, zato so jih morali uničiti. Toda brez panike, saj gre le za papir z nekaj imenitnimi logotipi.

29) Centralna banka, ki je privatno podjetje, nadzoruje tiskanje denarja, ki ga nato proda ali posodi bankam za le majhen delež dejanske vrednosti, ki jo sami bankovci predstavljajo.

30) Ko banke vrnejo izrabljene bankovce centralni banki, v zameno prejmejo plačilo, ki je le malo manjše od dejanske vrednosti vrnjenih bankovcev, s tem pa ustvarjajo zase bogastvo z ustvarjanjem denarja iz nič, zgolj s prelaganjem papirja.

31) Banke prakticirajo tako imenovano bančništvo delnih rezerv. To pomeni, da morajo obdržati le majhen delež kateregakoli depozita, preostalo pa lahko večkratno ljudem posojajo naprej. S tem ustvarjajo vse večji dolg, vezan na denar, ki sploh ne obstaja.

32) Za primer: Za vsakih 100€, ki jih položimo na račun, lahko banka posodi naprej približno 900€ namišljenega fiktivnega denarja drugim strankam. Prava prevara je v tem, da zaračunavajo obrestne obresti na ta neobstoječ denar. To je očitna goljufija in kdorkoli drug bi za dolgo časa moral v zapor zaradi takšnega početja.

33) Obresti so zaračunane vnaprej. Obresti so obravnavane kot 'pravi denar' s strani banke in ta namišljen denar se uporabi za nova posojila, ustvarjena iz nič, na osnovi teh obresti, ki že v prvi vrsti niso obstajale.
34) Glede na trenutno stanje na svetu ni dovolj denarja, da bi z njim lahko odplačali vse dolgove, nastale zaradi obresti. Točno to je situacija, ki so jo želeli ustvariti banksterji. Situacijo, ki jim daje popoln nadzor nad premoženjem in drugimi sredstvi, ki si jih lahko banke prilastijo zato, da bi jih lahko prodale naprej drugi naivni osebi, ki bo najverjetneje končala v enakem prezadolženem položaju.

35) Vse te aktivnosti neprenehoma podpira pravni sistem skupaj z ignorantskimi sodniki, ki nadaljujejo s prevarami navkljub jasnim dokazom. Kljub temu vsi sodniki niso ignorantski. Vseeno pa mnogi dobivajo plačilo od bank in si prizadevajo za ohranitev sistema goljufivih prevar nad nič hudega slutečim prebivalstvom, ki verjame, da so sodniki na vrhu seznama ljudi z visoko integriteto.

36) V nekaterih državah zapirajo ljudi, ki trdo delajo, ker ne morejo poplačati svojih dolgov. To je očiten zločin proti človečnosti, za katerega bi morali bankirje zapreti, sodniki pa bi morali odgovarjati nam ljudem, katerim služijo. Toda sodniki ne služijo ljudem, ampak korporaciji, ki jih zaposluje - THE REPUBLIC OF SOUTH AFRICA [4] in drugim korporacijam, ki se pretvarjajo, da so države. Tako večina sodnikov uveljavlja pravice korporacij in ne ljudi.

37) Natisnjeni bankovci, ki jim pravimo denar, so v resnici orodje dolga in bi morali biti prepovedani. Denar, ki ga poznamo danes, se lahko izda le na podlagi dolga. Rečeno je, da je okrog 40% dolga ZDA fiktivnega, ponarejenega dolga, ki si ga lasti Federal Reserve Bank, ki ga je izvirno ustvarila iz nič in nato nanj zaračunala obresti. Ves zbran davek na prihodke v ZDA se porabi za odplačevanje obresti dolga ZDA do banke Federal Reserve Bank in njenih lastnikov.

To je le del pretkanih spletk in prevar, ki so bile ustvarjene zato, da bi ostali nevedni in popolnoma zasužnjeni banksterjem in njihovemu globalnemu nadzoru.

Opombe:

[1] Listinjenje: Preoblikovanje hipotekarnih in drugih posojil v vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranih trgih vrednostnih papirjev.


[2] Locus standi: Pravica ali zmožnost, da se uveljavljamo na sodišču.

Definicija povzeta in prevedena po definiciji Oxfordskega slovarja. Vir: http://www.oxforddictionaries.com/definition/english/locus-standi

[3] Ponzijeva shema (piramida): Se smatra za finančno prevaro in je zato z zakonom prepovedana. Definicijo in več podatkov najdete na Wikipediji: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ponzijeva_shema

[4] THE REPUBLIC OF SOUTH AFRICA je registrirano ime korporacije z enakim imenom kot je ime te države.

[5] Sprejeta pravila finančnega računovodstva, ki veljajo v neki državi.

10.20.2013

Dan 112 - Govoriti množici ljudi

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da sem nervozen, ko govorim množici ljudi.

Odpustim si, da si nisem dovolil biti sproščen, ko govorim množici ljudi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi se osmešil in osramotil, kadar govorim množici ljudi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da se bom zmedel in da ne bom vedel kaj povedati, kadar govorim množici ljudi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah neodobravanja, nestrinjanja in negativnih pripomb poslušalcev, ko govorim množici ljudi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil pripombe ločevati in označevati na pozitivne in negativne, kjer se počutim dobro ob pozitivnih in negativno ob negativnih pripombah.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da se mi bodo drugi posmehovali, ko govorim množici ljudi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da jemljem posmeh, pripombe, neodobravanje, nestrinjanje in pripombe drugih osebno in da se ob tem počutim pozitivno/večvredno ali pa negativno/manjvredno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je sram in da se počutim manjvredno, če se ob govorjenju zagovorim ali besed ne izgovorim pravilno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se med govorjenjem množici ljudi sodim in da pri tem opazujem reakcije drugih in te reakcije jemljem osebno, kjer se počutim pozitivno/večvredno ali pa negativno/manjvredno glede na to, kako ocenim neko reakcijo.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil pogojevati svoje mnenje o sebi in svoje počutje na podlagi mnenj in reakcij drugih name.

Kadar opazim in se zavem, da me je strah, da sem živčen in nestrpen pred ali ob govorjenju množici ljudi - se ustavim in diham. Zavedam se, da ni popolnoma nobenega razloga za to, da bi me moralo biti česarkoli strah ali da bi se moral soditi na podlagi reakcij in pripomb drugih ali na podlagi lastnih reakcij. Obvezujem se, da si ne bom več dopustil in sprejel, da bi me bilo česarkoli strah ali da bi se sodil pred ali med govorjenjem množici ljudi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil že predhodno soditi se in biti pozoren na reakcije drugih, kadar govorim množici, zato da bi lahko predvidel morebitne sodbe in reakcije drugih in se tako popravil, še preden bi do tega prišlo. Spoznal sem in zavedam se, da se ravno s takšnim razmišljanjem delam živčnega, kjer me je strah reakcij drugih, ker nikoli ne vem, kaj naj pričakujem. Zato se obvezujem, da si ne bom več dovolil soditi se in oprezati za reakcijami drugih zato, da bi se lahko čimprej popravil in prilagodil drugim tako, da jim bom všeč. Namesto tega se usmerim v dihu, brez strahu, samo-obsojanja in brez želje po tem, da bi bil drugim všeč in se zavedam, da sem si edino sam lahko všeč.

10.19.2013

Dan 111 - O čem se pogovarjamo?

Se ljudje sploh zavedamo, o čem se vsak dan pogovarjamo? Kaj je naš glavni cilj pogovorov? Težimo v pogovorih k resnici, k samo-odkritosti, k rešitvam, ki so najboljše za vse nas? Ne. Vsak dan opazujem, o čem se ljudje pogovarjamo. V naših pogovorih in izgovorjenih ali pisanih besedah se odražajo naše namere in te so v veliki večini povezane le z lastnim interesom. Ko se samo-iskreno opazujemo, vidimo, da so naši pogovori neposredno povezani z našimi mislimi in občutki, ki si jih pred tem in ob tem ustvarjamo, v vsakem pa se skriva naša samo-ustvarjena odvisnost od specifičnega lastnega interesa, katerega posledica je ta, da pri doseganju le-tega zanemarjamo in zlorabljamo druge, ker nam je najbolj pomembno le to, da zadostimo svojim umsko-energetskim potrebam po določenem dobrem občutku. Recimo:

V tišini stojimo s kolegi. Postane nam neprijetno, ker tišino med ljudmi označujemo kot nekaj sramotnega, turobnega, žalostnega. Zato začnemo razmišljati, o čem bi se lahko pogovarjali, da bi se ob tem bolje počutili. Omenimo nedavno nogometno tekmo, na kateri je zmagala ekipa, za katero smo se že enkrat prej odločili, da se nam zdi večvredna od drugih in smo se zato začeli z njo poistovečati. Ob tem podoživimo in si poustvarimo pozitiven občutek večvrednosti, ki smo ga doživeli, ko smo tekmo gledali in je naša ekipa zmagala. Nato začnejo vsi prispevati svoja mnenja in mi se počutimo dolžni braniti 'ugled' in namišljeno večvrednost 'naše' ekipe, saj se ob vsaki kritiki, ki zbija našo namišljeno večvrednost naše ekipe, počutimo manjvredno, sramotno. Tega pa nočemo, ker smo takšne občutke definirali kot negativne in neprijetne. Tako v pogovoru vedno težimo k 'zmagi' nad drugimi in k temu, da se sami počutimo večvredno na račun drugih, ki se morajo posledično ob tem počutiti manjvredno.

Podobno se lahko pogovarjamo o novicah, čenčah, lastnih izkušnjah, o vremenu in tako dalje in tako naprej, kjer vedno težimo k nekemu lastnemu pozitivnemu občutku zadovoljstva na račun drugih. V skrajnih primerih se lahko razjezimo, stepemo, komu zamerimo in v vseh pogledih delujemo tako, da izkoriščamo druge v lastno korist, v obliki dobrih občutkov ali denarja. V samo-iskrenosti lahko vidimo, da so dobri in slabi občutki ter denar zelo tesno povezani, saj se tako ali drugače v praksi odražajo eden z drugim in drugi s prvim. V vseh teh pogovornih kolobocijah in namerah, ki so dejansko osebne vojne, ki izhajajo iz naših osebnih miselnih samogovorov in kjer vse jemljemo osebno, popolnoma pozabimo na stvarno realnost, na zdrav razum, na soljudi in na to, kar je najboljše za vse. Pozabimo na dihanje, pozabimo na resničen svet, ker neprestano obstajamo v svoji glavi, v svojih mislih in občutkih, kjer vedno iščemo zgolj in le osebni interes na račun drugih, da bi se dobro/orgazmično počutili in imeli več denarja. Seveda ne smemo pozabiti še na strah, tega si vselej ustvarjamo ob misli na to, da bi nas lahko kdo prikrajšal za naše dobre/orgazmične občutke in naš denar. In zakaj nas je strah? Zato, ker sami to počnemo drugim, ker sami druge prikrajšujemo za njihove dobre/orgazmične občutke in njihov denar, saj tako delujemo vsak dan. In tako smo po lastni podobi ustvarili cel sistem v katerem živimo, monetarni in politični. Zato obstajajo večvredni in manjvredni, zmagovalci in poraženci, bogati in revni ter vojne in nasilje, vse dokler ne bom jaz spremenil svojih lastnih vzorcev, dokler ne bomo vsi spremenili svojih lastnih vzorcev razmišljanja in praktičnega vedenja tako, da bomo delovali v skladu s principom 'obravnavaj druge tako, kot želiš biti sam'. Za to pa potrebujemo samo-iskrenost, samo-odpuščanje in samo-korekcijo, kjer prevzamemo odgovornost zase kot živo bitje, se zavemo svoje enakovrednosti z vsem življenjem in za svoj cilj postavimo le to, kar je najboljše za vse življenje, ker smo dojeli, da je to hkrati tudi najboljše za nas kot enakovreden del življenja.

Dokler si želimo večvrednosti, pa naj bo to v obliki primerjanja, občutkov, denarja ali česarkoli, toliko časa bomo tudi manjvredni, saj eno ne more obstajati brez drugega. Bogati ne morejo obstajati brez revnih, zmagovalci ne brez poražencev. Obstaja zgolj in samo en način, kako smo lahko vsi zmagovalci v vseh pogledih: to se zgodi takrat, ko vsi prepoznamo enakovrednost življenja drug v drugemu in se začnemo v vseh pogledih praktično obravnavati tako, kot bi želeli biti sami obravnavani, če bi bili na mestu kogarkoli drugega. Tako enostavno je to, pa vendar nihče tega ne razume. To pa zato, ker imamo 'oprane možgane'.

Samo-iskrena samo-korekcija je proces, pri katerem si lahko pomagamo z brezplačnimi orodij, ki so ustvarjena ravno za ta namen. Vabim vse, da preizkusite brezplačen spletni tečaj, kjer vam bo dodeljen tudi osebni inštruktor, ki bo pomagal na podlagi lastnih izkušenj:

http://lite.desteniiprocess.com/

Dan 110 - Kako prispevam k rešitvam?

Vsi bi radi živeli v sistemu, ki je najboljši za vse, kjer je za vse poskrbljeno, kjer nikoli ne bo nikogar strah za preživetje. Toda kaj smo pripravljeni storiti za to, da se takšen sistem dejansko vzpostavi?

Ko se pogovarjam z ljudmi o spremembah, ki jih moramo vpeljati za dobro vseh, opažam, da skoraj nihče ne razmišlja o tem, kako bi lahko sam prispeval k temu. To zelo očitno kaže na to, kako imamo ljudje oprane možgane, saj veliko ljudi verjame, da so popolnoma nemočni, da nimajo vpliva in da je poskušati karkoli spremeniti obsojeno na propad. Veliko ljudi sploh ne razmišlja o rešitvah ampak zgolj izpostavlja probleme, ki jih vidijo v ponujanih rešitvah. Sam sem spoznal, kako vsako moje dejanje in vsaka moja pasivnost vplivata na mojo okolico. Že samo govorjenje in besede imajo izjemen vpliv. Recimo na faksu v predavalnici profesorji večkrat zastavijo kakšno vprašanje, kateremu po navadi sledi tišina. Opazil sem, da kadar sem sam tiho, so večinoma tudi drugi sošolci tiho. Kadar pa kaj povem, tudi drugi veliko hitreje prispevajo k pogovoru. Prepričan sem, da vsi poznamo takšne situacije, kjer nam je nerodno, nas je strah ali pa sen nam 'ne da' in zato ostanemo pasivni in smo tiho, ker se ne želimo izpostavljati, zato ker v tem ne vidimo nobene neposredne osebne koristi. V množici podobnih situacij ljudje ostajamo pasivni, enostavno sprejemamo, kar se dogaja okrog nas in se usmerimo v akcijo le takrat, ko v njej vidimo lastni interes. In točno takšno obnašanje nas je pripeljalo do sistema in do situacije, ki jo imamo danes.

Da bomo lahko ustvarili sistem, kjer vsi živimo dostojno in brez strahu, moramo vsi stopiti izven okvirjev lastnega interesa in se začeti usmerjati po principu skupnega interesa vsega življenja in aktivno, neprestano praktično sodelovati z drugimi ljudmi na projektih, katerih glavni in edini cilj je vpeljevanje praktičnih rešitev, ki so najboljše za vse življenje. Vsak izmed nas mora usmeriti svoj napor in svoj denar v dobro vseh znotraj skupine, katere edini cilj je zagotoviti dostojno življenje vsem.

Vsak izmed nas se mora samo-iskreno vprašati, kako se bo spremenil, kaj bo prispeval in zakaj ne prispeva več v praktične rešitve za dostojno življenje vseh. Tako lahko vsak izmed nas hitro opazi, kje se omejuje, kje postavlja lasten interes (egoizem) pred skupen interes vsega življenja in si nato takšne težnje odpusti in se popravi, saj takšne naše težnje niso v skladu z življenjem, ampak v skladu z našim energetskim egocentričnim umom, ki smo si ga ustvarili sami, s katerim se omejujemo in od katerega smo si dopustili postati tako zelo energetsko čustveno odvisni, da na podlagi njega opravičujemo naše namerno zlorabljanje drugih za lasten interes. To ni dopustno. Če se nismo pripravljeni odreči egoističnim zlorabam, ki jih počnemo, potem s tem kažemo, da nismo živi, da ne razumemo življenja in da živimo zgolj za egocentrične občutke in strahove, katerim dajemo večji pomen od življenja samega. Če je to res, potem smo sistem, robot, ki se ne zna sam usmerjati, saj ga usmerjajo egocentrični občutki in strahovi.

Razvili smo orodje, s katerim lahko v samo-iskrenosti spoznamo svoje zablode, jih odpravimo in se popravimo tako, da začnemo dejansko praktično prispevati v skupno dobro vsega življenja. Priporočam, da ga preizkusite, saj je popolnoma brezplačno, v pomoč pa vam bo tudi osebni inštruktor, ki vam bo pomagal v procesu samo-spoznavanja in samo-korekcije na podlagi lastnih izkušenj:

http://lite.desteniiprocess.com/

10.17.2013

Dan 109 - Zakaj potrebujemo zagotovljen življenjski dohodek?

Eden izmed razlogov zakaj je nujno, da vpeljemo zagotovljen življenjski dohodek (ali UTD) je moderno suženjstvo, kjer ljudje zaradi lastnega pohlepa zasužnjujemo soljudi. Po ocenah avstralske nevladne organizacije Walk Free Foundation smo tudi v Sloveniji ustvarili vsaj med 7000 in 7800 takšnih sužnjev. Po definicijo to med drugim vključuje "odplačevanje dolgov staršev ali otrok, prisilne poroke, prodajo ali izkoriščanje otrok, vključevanje otrok v vojaške formacije, trgovino z ljudmi in prisilno delo".

Ljudje postanemo pohlepni zaradi strahu, da nekega dne ne bomo imeli dovolj sredstev za dostojno življenje. Lahko pa postanemo tudi odvisni od občutka moči, ki nam ga daje denar, kjer to začnemo zlorabljati zaradi občutka samega. V vsakem primeru je to nedopustno, ker ustvarja zlorabo in trpljenje. Zato je nujno, da čimprej odpravimo vzrok za strah pred preživetjem in zagotovimo sistem, kjer bomo vedno poskrbeli drug za drugega po principu 'obravnavaj in dajaj drugim tako, kot želiš prejeti sam'. Tako bomo odpravili nesmiseln vsakodnevni boj za preživetje in se lahko posvetili dejanskemu spoznavanju življenja in tega, kaj pomeni biti živ.

http://basicincome.me/

Kakšno vprašanje?

Vir: http://www.24ur.com/porocilo-v-sloveniji-med-7000-in-7800-sodobnih-suznjev.html

10.16.2013

Dan 108 - Sistem spreminjamo sistematično

Sistem lahko spremenimo tako, da spreminjamo sebe, najprej s pisanjem in nato še v praksi, pri čemer se usklajujemo s principom 'obravnavaj druge tako, kot želiš biti sam'. To je princip enosti in enakovrednosti življenja. S pisanjem blogov nakazujemo svojo namero, ki jo lahko kdorkoli prebere in kadar je potrebno, preveri vsebino s posameznikovim dejanskim stanjem, če se torej avtorjevo življenje sklada z nakazano pisano namero. Tako se hitro ugotovi, kdo je samo-iskren in že dovolj samo-odgovoren in samo-direktiven, da se mu lahko zaupa delo v skupini, ki na vseh področjih stremi k praktičnim rešitvam, ki so najboljše za vse življenje.

Politični, pravni, ekonomski in vsakršni sistem, v katerem danes sodelujemo, je potrebno popraviti in poravnati s principom življenja tako, da bo deloval v dobro vsega življenja in da v njem ne bo zlorab, ki jih ljudje danes bolj ali več izvajamo. Tistemu, čemur se upiramo, vztraja, zato se je boriti proti sistemu nesmiselno, saj to ustvarja le trenje in škodo. Zato moramo sistem spreminjati sistematično, v skladu z zakoni in pravili, ki smo si jih postavili. Zategadelj bomo morali ustvariti politično stranko, ki bo delovala po istem principu v vsaki državi sveta, da bomo lahko skupaj dosegli sistem, preko katerega bomo drug drugemu zagotavljali dostojno življenje. Ogromno je že bilo političnih strank, a nobena ni nič konkretnega spremenila, saj je splošno stanje sveta in življenja na njem vedno slabše. To je posledica tega, da smo ljudje, v katerikoli na novo ustvarjeni stranki smo že bili, večinoma vedno delali egocentrično, zgolj sebi v prid, pri čemer smo ustvarjali zlorabo do drugih in seveda podpirali težnje, ki niso najboljše za vse. Zato se ni nikoli nič spremenilo in zato moramo zagotoviti, da bodo/bomo v novi stranki (recimo, da ji bomo rekli Stranka enakovrednega življenja) samo takšni ljudje, ki se jim lahko zaupa, glede na njihovo preteklo delovanje, ki je dokumentirano v pisani besedi, da bodo vedno delovali po principu 'obravnavaj druge tako, ko želiš biti sam' in da bodo uveljavljali zgolj takšne praktične rešitve, ki so najboljše za vse nas.

Poglejmo, kdaj se lahko v Sloveniji ustanovi stranka:

Izsek pogojev:
VLOGI ZA REGISTRACIJO MORA STRANKA PRILOŽITI:
  • 200 ustanovnih izjav, overjenih pri notarju ali upravni enoti; 
  • Statut stranke v obliki akta, z žigom in podpisom zastopnika stranke; 
  • Program stranke, podpisan s strani zastopnika stranke; 
  • Zapisnik ustanovnega zbora oziroma sestanka ali kongresa z navedbo izvoljenih organov stranke in funkcionarja, ki v skladu s statutom predstavlja oziroma zastopa stranko kot odgovorna oseba (zastopnik stranke); 
  • Grafično upodobitev znaka stranke (v barvni tehniki z legendo barv); 
  • Osebno ime, EMŠO, državljanstvo ter naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika stranke, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča;
  • Dokazilo o plačani upravni taksi.
Vir: Državni portal Republike Slovenije. Dostopno na: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=396&sid=212

Za ustanovitev stranke v Sloveniji tako potrebujemo vsaj 200 ljudi, katerim lahko omenjeno zaupamo, na podlagi njihovih preverljivih pisanih namer, ki se morajo odražati v praktičnem življenju.

Spoznal sem, da se v Sloveniji ne bo nihče namesto mene zavzel za življenje in to, kar je najboljše za vse nas, če tega ne storim sam. Zato bom deloval tako, da bom drugim za zgled in pomoč pri spoznavanju sebe kot ključa do življenja, kjer vsi ljudje kot življenje ustvarjamo in živimo v svetu, v katerem je za vse poskrbljeno in v katerem lahko vsi živimo dostojno in brez strahu. Vabim vse, da se mi/nam pridružite.

http://destonians.com/
http://basicincome.me/

Dan 107 - Privatizacija


Princip: Ne obravnavaj (ignoriraj) drugih tako, kot ne bi želel biti obravnava (ignoriran) sam na njihovem mestu.

V naši državi se stremi k privatizaciji in ljudje smo to sprejeli vede ali nevede. Večinoma nevede, ker večino ne zanima, kaj se v državi dogaja, kaj se dogaja v politiki, ker smo se tako oddaljili od samo-odgovornosti, da vse prepuščamo tistim tam nekje v parlamentu ali kje so že, z izgovorom, da sami ne moremo nič. To nam pač najbolj ustreza, dokler si lahko privoščimo dovolj 'zabave'. Važno, da nekje piše, da smo demokratični, karkoli že to pomeni.

Kako je mogoče, da nam je sploh kdajkoli bilo smiselno, da bo sistem privatizacije, kjer je vse v zasebni lasti, najboljši za vse? Že od nekdaj nas je strah, da bomo nekega dne ostali brez denarja in stvari, ki nas navidezno osrečujejo, zato smo pohlepni, da bi si čim več teh stvari nagrabili, dokler smo pri 'koritu', za vsak slučaj. Razen, če se zavestno odločimo, da to ne bo naš princip delovanja. Očitno pa je, da je princip pohlepa način delovanja večine ljudi. Kako smo torej sploh lahko kdaj verjeli, da bodo privatniki, tajkuni, direktorji in drugi, delali v dobro podjetij in zaposlenih, če pa tega niso nikdar prej nikjer nakazali? Kaj pa mi sami, živimo pohlepno? Nam je mar za skupno dobro? S čim to kažemo?

Kako torej rešiti problem pohlepa? Kako odpraviti strah pred tem, da nekdaj mogoče ne bomo imeli dovolj za dostojno življenje? Takole: http://basicincome.me/ (Opis Predloga za Zagotovljen življenjski dohodek). Vzpostaviti moramo sistem, ki nam bo vsem omogočal dostojno življenje, tako da vpeljemo sistem zagotovljenega življenjskega dohodka, ki ga prejme vsakdo, zato ker je živ. Da lahko takšno rešitev vpeljemo, moramo najprej preseči lastno sebičnost s samo-iskrenim samo-odpuščanjem in praktično samo-korekcijo. Zato nikar ne kažimo s prstom na razne tajkune, ker zaenkrat sami nismo nič boljši, dokler smo proti zgoraj omenjeni rešitvi, ki je praktično najboljša za vse nas, ko se enkrat začnemo obnašati samo-odgovorno in ko začnemo živeti po Principu. Tako se bomo dejansko lahko posvetili vprašanju življenja in tega, kaj to sploh pomeni: živeti. Iz lastnih izkušenj vem, da danes nihče ne zna živeti, ker se vsi znamo le preživljati iz strahu pred pomanjkanjem.

Demokracija je že od nekdaj obstajala in vsak človek je že od nekdaj politik, ker se vsak človek vsako sekundo odloča, kaj bo počel. To je politika. In ljudje že od nekdaj ustvarjamo našo skupno realnost, če si to priznamo ali ne, če se za naša dejanja izgovarjamo na diktatorje ali ne. Trditev, da nas politika ne zanima, je torej kontradiktorna sama sebi. V demokraciji odločamo ljudje s svojimi glasovi, ki so lahko v obliki strinjanja ali zavračanja (zakonskih) predlogov, ali pa v obliki plačevanja z denarjem. Tudi z vsakim (evro) centom glasujemo in dajemo podporo tistemu, ki ga prejme. Če torej želimo stvari spremeniti tako, da bomo delovali po Principu, ki je najboljši za vse nas, moramo najprej sami tako delovati. Tudi tako, da se pridružimo skupinam in političnim gibanjem, ki stremijo k dostojnosti življenja vseh z lastnim zgledom, ter z usmerjanjem našega denarja tja, kamor je potrebno, da se dostojnost življenja za vse dejansko uresniči.

In zakaj tega ne počnemo? Zakaj čakamo druge, da bodo to storili namesto nas? Ker imamo 'oprane možgane'. Ker smo sužnji lastnih misli in čustev, za katere sploh ne vemo, od kod izvirajo in zakaj jih imamo. Ali pač? Ko smo samo-iskreni, lahko hitro ugotovimo izvor naših misli in čustev, saj si jih sami ustvarjamo in se jim tudi sami podrejamo, kar je absurd. Sam že več let prevzemam odgovornost za lastne umsko-čustvene škodljive vedenjske vzorce, pri čemer mi je zelo pomagal tudi tale brezplačen spletni tečaj: http://lite.desteniiprocess.com/

10.08.2013

Fundacija enakovrednega življenja - Človekove pravice

Fundacijo za Enakovredno Življenje je zasnovala globalna skupnost, ki jo tvorijo ljudje iz številnih kultur po vsem svetu. Fundacija za Enakovredno Življenje je bila ustvarjena, da bi spodbudila zavedanje in razumevanje, da je vse življenje enakovredno vsem drugim vidikom življenja. To temelji na dejstvu, da imajo vsa živa bitja prirojene pravice do življenja, ki so enake za vsa živa bitja, ki so enakovredna druga drugemu, brez iluzij separacije in hierarhije in niso omejena s človeškimi sistemi in umskimi konstrukti.

Skupna točka vseh bitij je življenjska sila, ki je prisotna v vseh. Prirojena pravica vseh živih bitij je pravica do življenja, zasnovana na temeljnih vodilih, ki jo navaja fundacija za Enakovredno Življenje. Ta pravica je ključna za vsa bitja in tukaj je navedena v obliki zakonskega osnutka. Prirojena je vsem in nihče ni izključen. Temelj tega zakonskega osnutka je praktična aplikacija, s čimer je vsakemu bitju zagotovljeno življenje,  vredno življenja v praktičnem smislu. S tem je zagotovljeno, da vsa živa bitja imajo, si delijo in držijo pravico do preživetja in obstanka, kar vsem enakovredno zagotavlja izpolnjujoče življenje, ki temelji na vrednotah.

Fundacija za Enakovredno Življenje priznava enakovredno pravico do življenja kot prvo prirojeno in neodtujljivo pravico vsakega človeka, obdarjenega z dihom življenja in s tem oznanja, da enakovredna pravica do življenja za vse žive moške, ženske in otroke vključuje:

1. Enakovredno ekonomsko pravico, ki zagotavlja dostop do vseh finančnih potreb, ki omogočajo realizacijo in manifestacijo vseh temeljnih pogojev za zdravo in izpolnjujoče življenje.

2. Enakovredno zdravstveno pravico, ki zagotavlja vse potrebno za izgradnjo močnih fizičnih teles, omogoča vitalnost in dobro počutje ter jasnost razuma, čustveno ravnotežje in fizično stabilnost.

3. Enakovredno pravico do varnosti in zaščite za vsakega otroka, ki zagotavlja življenje brez strahu, negotovosti in travm; življenje, v katerem je vodstvo staršev uravnoteženo s svobodo izražanja in je živeto v okolju polnem ustvarjalnosti in veselja, da lahko vsak otrok skozi odraščanje povsem razvije svoj potencial kot edinstven izraz življenja samega.

4. Enakovredno pravico do bivališča, ki vsakemu bitju in družini zagotavlja stabilno domače okolje, ki neguje in podpira življenje in je ustrezno osnovano v skupnostih, ki pomagajo in podpirajo dostojno življenje z integriteto.

5. Enakovredno pravico do izobrazbe, ki vsakega posameznika podpira na poti do odličnosti in izpolnitve potencialov, podpira intelektualni razvoj in praktično udejanjanje le tega, za relevanten doprinos k trajnostnemu razvoju Zemlje, ki izboljšuje življenje za vse udeležence.

6. Enakovredno pravico do zemlje, ki vsakemu živemu bitju zagotavlja življenje na ozemlju, ki si ga izbere za dom, kjer živa telesa hodijo po prsti, katera neguje in oskrbuje njihova življenja, jim zagotavlja varnost in hrano v sožitju z živalstvom in rastlinstvom in s tem ustvarja sožitje življenjskih sil vseh živih bitij in vsega življenja v enosti in enakovrednosti.

7. Enakovredno pravico do svobodnega povezovanja, ki zagotavlja družbeno in gospodarsko okolje, ki je dinamično, interaktivno in brez prisile, kjer se lahko porodijo nove zamisli, koncepti, tehnologije in produktivnost, ki okrepijo in omogočajo napredek, ki je najboljši za vse, z razumevanjem, da take povezave ne omejujejo Prve temeljne človekove pravice do enakovrednega življenja za vse ali katerekoli pravice, ki iz nje izhaja.

8. Enakovredno pravico do raziskovanja, tehnologije in drugih znanstvenih podvigov in praktičnih manifestacij, ki se jih svobodno uporablja najprej za ozdravitev, izboljšanje in uravnoteženje fizičnega okolja in zemeljskih ekosistemov, neba, rek, morij, oceanov na način, ki planet povrne v stanje dinamičnega ravnotežja in ga v njem ohranja, ki omogoča nastanek uspešnih globalnih skupnosti, ki se razvijajo in povezujejo tako, kot je najboljše za vse življenje in vsa bitja, s čimer se zagotavlja najboljše mogoče življenjske pogoje in standarde za vse človeštvo in življenje kot celoto.

9. Enakovredno pravico dostopa do naravnih, finančnih, znanstvenih in intelektualnih virov, tako da imamo vsi prost, neoviran dostop do osnovnih gradnikov življenja in njegove trajnosti, skupaj s prostim in neoviranim dostopom do česarkoli, kar je potrebno za doseganje karier odličnosti, ki ustvarjajo napredek v planetarni skupnosti, ki teži k novim tehnologijam, iznajdbam in inovacijam, ki izboljšujejo življenje.

10. Enakovredno pravico do miru, izobilja in blaginje, brez nevarnosti, groženj, nasilja ali uničenja; kjer je življenje največja vrednota in kjer vsako živo bitje usmerja vsako izbiro, dejanje in misel k temu, kar je najboljše za vse, da lahko vsi živimo kot celostna in neločljiva bitja, kot del večje celote vsega življenja, v sožitju z obstojem kot življenjem samim, v trajnostnem ravnotežju z živečo strukturo vsega življenja na Zemlji.

11. Enakovredno pravico do samo-vodenja in samoupravljanja, brez zunanjega umetnega vladanja, ki bi oviralo in nadziralo življenjsko silo družbe in njenih sestavnih delov. Takšna pravica samo-vodenja in samoupravljanja bo vključena v večjo celoto družbenih in ustavnih tvorb, ki vzdržujejo celovitost širše celote tako, da resnična oblika republiškega upravljanja ne bo nikoli okrnjena, v njej pa bo vsak posameznik podprt in njegova pravica do enakovrednega življenja krepko zaščitena in ohranjana s strani celotne družbene in politične strukture.

12. Enakovredno pravico do svobodne vesti in moralne celovitosti, ki za vse podpira življenje, ki ni omejeno s psihološkim in čustvenim manipuliranjem, življenje, ki se lahko prosto izraža brez zadržkov in strahu pred kaznijo ter življenje brez strahu pred pomanjkanjem in omejevanjem.

13. Enakovredno pravico do monetarne integritete z enakovrednim sistemom, katerega osnovni sestavni del je enota vrednosti, ki je enaka poenoteni merski enoti, s čimer je zagotovljeno, da noben človek, organizacija ali institucija ne more manipulirati ali prirejati monetarni, denarni, finančni sistem za samo-poveličevanje in v škodo temu, kar je najboljše za vse. Takšen celosten in uravnotežen sistem podpira in krepi trgovanje, podjetnost, izmenjavo in ohranja vrednost globalnega ekonomskega sistema, ki služi življenju.

14. Enakovredno pravico duhovnega ravnotežja, tako da je vsaka vera, ki podpira enakovrednost za vse življenje, obravnavana in vzdrževana kot enakovredna z življenjem samim, kjer je duhovnost razumljena kot navdih za vsak vdih in izdih vsakega bitja in življenja kot celote, kot nedeljiv princip, ki si ga delimo vsi kot to, kar je najboljše za vse in kjer ta na noben načine ne zmanjšuje prve osnovne človekove pravice do enakovrednega življenja za vse.

15. Vse enakovredne življenjske pravice temeljijo na principu, da so vsa živa bitja obdarjena z neodtujljivimi pravicami do samo-odločbe ter osnovnimi zagotovili minimalnih kvalitet življenja, izpolnjenih z dostopnostjo do življenjskih potrebščin, kot so ustrezna prehrana, oblačila, zavetje, dostop do znanja in izobraževanja, urjenja za izpolnjevanje zmožnosti za podporo in vzdrževanje lastnega življenja in življenj svojih bližnjih. Te pravice bodo vključene v družbene, ekonomske, družinske, skupnostne, kulturne, državne, in globalne odnose, da bomo lahko vsi, v enosti in enakovrednosti, sodelovali v slogi in ustvarili osnovo enakovrednega življenja za vse, kot najbolj osnovno enakovredno pravico.

16. Enakovredno pravico bodočih generacij, da prejmejo živeč planet brez onesnaženosti, bolezni, lakote, nasilja in uničenja, da bo življenje uspevalo in se ohranjalo zdaj in za vedno.

Izvirno besedilo: