Dan 130 - Tudi ti ne veš, kakšna je narava človeka?

Pogosto slišimo izraz narava človeka. V 'naravi' človeka je, da je pohlepen in egoističen, po 'naravi' je človek oportunist, ali pa: sem sramežljiv po 'naravi'. Vsi ti primeri jasno dokazujejo, da se ljudje sploh ne zavedamo, kaj pomen narava nečesa in kaj narava človeka sploh v resnici je, kar pa je spet posledica načina in namere vzgajanja, ki smo jo vsi deležni skozi kapitalistični sistem. Pa si dajmo enkrat za vselej razjasniti, kaj je to narava nečesa in kaj je narava človeka, da ne bomo hodili po svetu in vsem oznanjali lastno neumnost in ignoranco.

Iz SSKJ [1]:

naráva -e ž 1. od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo

Narava stvari je vse, kar ni odvisno od človeka, kar človek ni ustvaril, kar ni delo človeka, kar obstaja brez dejavnosti človeka. Pa poglejmo še latinski izvor besede natura, da ugotovimo dejanski, prvotni pomen besede natura ali narava [2]:

natura: "naravnanost stvari, zgradba ali lastnost stvari", iz besede natus: "rojen".

Beseda natura ali narava stvari ali človeka pomeni torej prirojeno zgradbo in lastnost, ki ni odvisna od delovanja človeka. In kaj je torej narava človeka? Narava človeka je, da mora človek uživati hrano in vodo, da preživi, predvsem pa je najpomembnejša lastnost narave človeka ta, da je človek učljiv, da jemlje in procesira informacije iz okolja in jih nato izživi nazaj v okolje. To pomeni, da se človek lahko programira po podobnem principu kot računalnik, čeprav človek ni računalnik in ni le stroj, da ne bo kdo prehitro sklepal, vseeno pa deluje v določeni meri po enakem principu, kot računalnik. Bistveno pri razumevanju te dejanske in resnične narave človeka je to, da se lahko človek tudi re-programira, da lahko spremeni svoj program delovanja, obnašanja, čutenja in razmišljanja. Učljivost in zmožnost re-programiranja sta najpomembnejši, bistveni lastnosti narave človeka.

Je torej v naravi človeka, da je človek egoističen? Ne. Je v naravi nekoga, da je sramežljiv? Ne. Smo ljudje po naravi oportunisti? Ne. To so lastnosti specifičnih osebnosti človeka, ki se jih je takšen človek naučil in so principi ali načela delovanja, ki jih človek sprejme vase kot svoj program, ki ga lahko po lastni volji tudi odstrani in zamenja z drugimi načeli delovanja. Človek se ni rodil egoističen in sramežljiv, v naravi človeka ni, da je tekmovalen in da hoče zmagovati, da potrebuje vodje in podobno. V naravi človeka je predvsem to, kar sem napisal zgoraj: da je človek učljiv.

Zato je bistvenega pomena, kakšne informacije sprejemamo vase, kaj učimo otroke in ljudi in kako to počnemo. V vsakem primeru otroke naučimo največ z lastnim zgledom, pa če si to želimo ali ne, in če zagovarjamo lasten pohlep ali druge nesprejemljive lastnosti naše osebnosti s tem, da smo ljudje pač takšni po 'naravi', potem se bomo tako tudi še naprej obnašali in takšnega ravnanja hote ali nehote učili tudi otrok. Ker pa smo ugotovili, da smo ljudje po dejanski, resnični naravi zmožni tudi lastnega re-programiranja, je naša odgovornost, da odstranimo vse lastne programe, ki so življenju v škodo in da tako z zgledom učimo otroke in druge ljudi, da je edini za vse sprejemljiv način obnašanja ta, ki ni življenju v škodo in ki življenje podpira, ohranja in izboljšuje.

Zdaj smo si razjasnili, kaj je narava stvari in narava človeka, tako da nevedni nismo več, lahko smo samo še ignorantski.

Da postanemo dober starš, ki bo otroku omogočil najboljše možno izhodišče za življenje, moramo razumeti, kako se človek uči in katera načela ter naravna pravila moramo upoštevati v vsakdanjem življenju, da bomo tako mi kot naši otroci uspeli v vseh pogledih, zato priporočam v poslušanje intervjuje o starševstvu in naravni sposobnosti človeka, da se uči.

Viri:

[1] “Slovar slovenskega knjižnega jezika, delovna verzija - narava.” [Online]. Available:
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=narava&hs=1.
[Accessed: 16-Feb-2014].

[2] “Online Etymology Dictionary - nature.” [Online]. Available:
http://www.etymonline.com/index.php?allowed_in_frame=0&search=nature&searchmode=none. [Accessed: 16-Feb-2014].

Dan 129 - Nujnost popolne transparentnosti delovanja

Popolna transparentnost in (samo-)odkritost delovanja človeških bitij je nujna, še posebej v združenjih, kot so politične stranke, društva, podjetja in druge organizacije. To pa zato, ker je edini vzrok in razlog, zakaj nekdo ne bi žele delovati po principu popolne transparentnosti in (samo-)odkritosti ta, da deluje v svojo korist tako, da škoduje drugim in zato noče, da bi to postalo očitno. Mnogo ljudi bo trdilo, da hočejo in morajo vsaj deloma delovati skrivoma, 'za zaprtimi vrati' zato, ker se bojijo drugih nepoštenjakov, ki bi utegnili njihovo odkritost zlorabiti za svoje lastne interese. Takšno upravičevanje lastne želje po prikrivanju ni nič drugega kot poskus manipuliranja resnice življenja in mnenja drugih, da bi se ti strinjali s potrebo po skrivanju lastnih namer pred drugimi. Kako to vem? Ker sem sam preučil lastno delovanje uma in lastno željo po skrivanju namer pred drugimi in ugotovil, da ko človeško bitje prevzame popolno odgovornost za svoje misli in ravnanje in ko odstrani težnje in želje po egoizmu in doseganju lastnega interesa na način, ki škoduje drugim, posledično odstrani tudi vse strahove pred samo-odkritim, transparentnim delovanjem in s tem sprejme samo-odgovornost za delovanje po principu solidarnosti, kjer se po svojih trenutnih najboljših zmožnostih ravna in deluje s soljudmi tako, da je rezultat koristen za vse življenje in da življenju ni v škodo. To pomeni, da deluje in soustvarja s svojimi soljudmi tako, da rezultat lastnega in skupnega delovanja povzdigne in izboljša življenje vsem ljudem, kot tudi ostalim oblikam življenja, na katere vpliva, pri čemer je nujna posameznikova ustrezna materialno-lastniška skromnost. Ugotovil sem, da ko hočemo v življenju nekaj resnično imeti in to tudi ohranjati, s čimer mislim predvsem na vrednote in principe, kot so dostojnost življenja, praktično zagotovljene temeljne človekove pravice, varnost, solidarnost, sočutnost, sožitje in možnost poštenega dela za pošteno plačilo, moramo to nujno in predvsem najprej sami dajati in zagotavljati drugim. Takšno transparentno in samo-odkrito delovanje vsakega posameznika je edini praktični način, s katerim bomo vsem zagotovili dostojno življenje tako, da bomo odstranili in izkoreninili vse ne-transparentnosti in dopuščene zlorabe življenja, začenši pri sebi.

Svet, v katerem živimo, ima specifična naravna pravila, ki jih ni moč spreminjati, ker so vgrajena v samo stvarnost. Eno teh pravil je princip vzrok-posledica. Vsak vzrok neizbežno vodi v točno določeno posledico in vsak vzrok delovanja se pri ljudeh začne z mislijo. Kdor v svojih mislih želi dobro le sebi in ignorira škodljive posledice, ki jih s tem povzroča drugim, si želi delovati skrivoma, 'za zaprtimi vrati', ne-transparentno, ker globoko v sebi ve in razume, da so njegovi nameni bolestni, neprimerni in nesprejemljivi za vse. In dokler takšen človek ne želi sprejeti odgovornosti za svoje škodljive in egocentrične misli in posledično ravnanje tako, da si jih sam odpusti in svoje delovanje praktično uskladi z ravnanjem, ki je vsemu življenju v podporo in korist, toliko časa ga bo strah odkritega delovanja in toliko časa bo želel upravičevati svojo težnjo po ne-transparentnem delovanju. To je resnica, ki jo lahko v samo-iskrenosti spozna vsak, zato zgoraj napisano ni neka teoretična filozofska teza, ki sem si jo jaz izmislil, ampak je resnično vzročno-posledično dejstvo, ki neovrgljivo obstaja, četudi vanj ne verjamemo in ga ignoriramo.

Človeški ego je edina bolestna manifestacija v realnosti, ki noče sprejeti resnice življenja, ki noče sprejeti samo-odgovornosti. Toda dejstvo je tudi, da si človeški ego ljudje ustvarjamo sami v mislih, zato smo tudi sami odgovorni, da ga odstranimo s samo-iskrenostjo, samo-odpuščanjem in praktično samo-korekcijo. Ko odpravimo lasten egoizem do te mere, da v vsakem trenutku praktično delujemo samo-iskreno tako, da se vse naše misli in vsi naši principi ujemajo z našim praktičnim življenjem tako, da nikoli ne škodimo življenju (tudi lastnemu) in da naše sodelovanje in soustvarjanje s so-bitij vedno vodi le v izboljšanje življenja, neškodljivo izražanje in ohranjanje dostojnosti življenja, šele takrat lahko trdimo, da smo resnično usklajeni z resnico življenja in stvarnosti. Resnica življenja pa je ta, da se lahko človeška bitja in nasploh vsa bitja izražamo učinkovito in za vse sprejemljivo šele takrat, ko delujemo popolnoma transparentno in ne-egoistično, torej sočutno in solidarno, kjer se vsi ljudje obravnavamo enakovredno in dostojno, tako med seboj, kot tudi do drugih oblik življenja. Tega si nisem izmislil jaz, to je pravilo stvarnosti, ki temelji na principu vzrok-posledica in je del samega bistva stvarnosti in je zato resnica, katere obstoj ni odvisen od vere ljudi. Ljudje pa lahko resnico le sprejmemo vase in se po njej odkrito in transparentno ravnamo, ali pa jo ignoriramo in s tem povzročamo trpljenje in škodo človeškim bitjem in življenju kot celoti.

Ne trdim, da sem sam že dosegel takšno raven skladnosti lastnega ravnanja z resnico stvarnosti, vsekakor pa je to moj primarni cilj, ker sem ugotovil, da se s tem združujem z resničnim življenjem, ki je povsod okrog nas, tako kot Sila iz filmov Vojna zvezd, če hočete; In ko se sami uskladimo s to silo / resnico življenja, takrat šele spoznamo dejansko, resnično moč življenja, ki je ni mogoče uničiti ali izpriditi, ker predstavlja bistvo stvarnosti in je tu tudi takrat, ko vanjo ne verjamemo. Skorumpirati je mogoče le človeka z egom, ker je bistvo samega človeškega egoizma to, da je v neskladju z resnico življenja, opisano zgoraj. Beseda korupcija izhaja iz latinske besede corrumpere [1,2], kar pomeni "pokvariti, okužiti, zastrupiti, omadeževati" resnico stvarnosti. Pa tudi "zavêsti" nekoga stran od resnice, ali "podkupiti" nekoga, da deluje v neskladju z resnico življenja in stvarstva.

V trenutku samo-iskrenosti ugotovimo, da zaenkrat še vsi ljudje imamo ego in zato bolj ali manj egoistično delujemo. Smo torej skorumpirani, v neskladju z resnico življenja in stvarnosti. To nam vsak trenutek dokazujejo vse zlorabe življenja in trpljenje, ki ga ustvarjamo in dopuščamo, kot tudi naši strahovi in pomisleki pred popolno transparentnostjo lastnega delovanja. Čas je, da prevzamemo samo-odgovornost, da resnično odrastemo in pričnemo živeti brez egoizma in korupcije, da se prenehamo skrivati drug pred drugim za anonimnostjo, za tajnostjo in 'za zaprtimi vrati'. Čas je, da postanemo popolnoma transparentni, samo-odgovorni in da svoje ravnanje uskladimo z vzroki, ki vodijo le v posledice, ki so ne le sprejemljive, ampak tudi najboljše za vse življenje. To je proces samo-korekcije, ki ga hodim sam in ki ga mora vsak izmed nas opraviti sam, ker ga ne more nihče namesto nas. Drugi so lahko le za zgled, v pomoč in podporo. Kako se to najlažje in najhitreje počne, lahko razberete iz tega bloga in drugih, ki jih boste našli na strani Destonijcev. Uporabe samo-odpuščanja in apliciranja samo-korekcije se lahko naučite tudi s pomočjo brezplačnega spletnega tečaja DIP Lite.

Nikoli ni prepozno, dokler ni zares prepozno. Naš čas je omejen, zato moramo prenehati poskušati in dejansko storiti to, kar je najboljše za vse življenje in takšno delovanje ohraniti, da nam nikoli več ne bo treba trpeti. Trpljenje kateregakoli človeškega bitja in življenja nasploh je nesprejemljivo in to moramo tudi sami praktično odražati v transparentnih, odkritih in neprekinjenih, konstantnih dejanjih solidarnosti.

Solidarnost ne pomeni, da se nekoga milostno usmilimo, to je egoizem. Beseda solidarnost [3] izhaja iz francoske besede solidarité in pomeni "vzajemna odgovornost, skupnost interesov in odgovornosti", ta pa iz besede solidaire, kar pomeni "soodvisnost, celovitost, celostnost". Zato nikar ne mislite, da ste solidarni, če vsake kvatre enkrat kakšnemu revežu kaj podarite, ker to ljudje počnemo le zato, da bi upravičili svoj siceršnji egoizem in ignoranco in se zato malo bolje počutili. Ljudje postanemo dejansko solidarni šele takrat, ko so vsa naša dejanja in vsi naši principi v skladu z dejanskim pomenom besede solidarnost in v skladu z resnico življenja.

Viri:

[1] “Online Etymology Dictionary.” [Online].
Dostopno na: http://www.etymonline.com/index.php?term=corrupt&allowed_in_frame=0.
[Dostopano: 10.2. 2014].

[2] “Wiktionary.” [Online].
Dostopno na: http://en.wiktionary.org/wiki/corrumpo#Latin.
[Dostopano: 10.2. 2014].

[3] “Online Etymology Dictionary.” [Online].
Dostopno na: http://www.etymonline.com/index.php?allowed_in_frame=0&search=solidarity&searchmode=none.
[Dostopano: 11.2. 2014].