Iz SSKJ [1]:
naráva -e ž 1. od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo
Narava stvari je vse, kar ni odvisno od človeka, kar človek ni ustvaril, kar ni delo človeka, kar obstaja brez dejavnosti človeka. Pa poglejmo še latinski izvor besede natura, da ugotovimo dejanski, prvotni pomen besede natura ali narava [2]:
natura: "naravnanost stvari, zgradba ali lastnost stvari", iz besede natus: "rojen".
Beseda natura ali narava stvari ali človeka pomeni torej prirojeno zgradbo in lastnost, ki ni odvisna od delovanja človeka. In kaj je torej narava človeka? Narava človeka je, da mora človek uživati hrano in vodo, da preživi, predvsem pa je najpomembnejša lastnost narave človeka ta, da je človek učljiv, da jemlje in procesira informacije iz okolja in jih nato izživi nazaj v okolje. To pomeni, da se človek lahko programira po podobnem principu kot računalnik, čeprav človek ni računalnik in ni le stroj, da ne bo kdo prehitro sklepal, vseeno pa deluje v določeni meri po enakem principu, kot računalnik. Bistveno pri razumevanju te dejanske in resnične narave človeka je to, da se lahko človek tudi re-programira, da lahko spremeni svoj program delovanja, obnašanja, čutenja in razmišljanja. Učljivost in zmožnost re-programiranja sta najpomembnejši, bistveni lastnosti narave človeka.
Je torej v naravi človeka, da je človek egoističen? Ne. Je v naravi nekoga, da je sramežljiv? Ne. Smo ljudje po naravi oportunisti? Ne. To so lastnosti specifičnih osebnosti človeka, ki se jih je takšen človek naučil in so principi ali načela delovanja, ki jih človek sprejme vase kot svoj program, ki ga lahko po lastni volji tudi odstrani in zamenja z drugimi načeli delovanja. Človek se ni rodil egoističen in sramežljiv, v naravi človeka ni, da je tekmovalen in da hoče zmagovati, da potrebuje vodje in podobno. V naravi človeka je predvsem to, kar sem napisal zgoraj: da je človek učljiv.
Zato je bistvenega pomena, kakšne informacije sprejemamo vase, kaj učimo otroke in ljudi in kako to počnemo. V vsakem primeru otroke naučimo največ z lastnim zgledom, pa če si to želimo ali ne, in če zagovarjamo lasten pohlep ali druge nesprejemljive lastnosti naše osebnosti s tem, da smo ljudje pač takšni po 'naravi', potem se bomo tako tudi še naprej obnašali in takšnega ravnanja hote ali nehote učili tudi otrok. Ker pa smo ugotovili, da smo ljudje po dejanski, resnični naravi zmožni tudi lastnega re-programiranja, je naša odgovornost, da odstranimo vse lastne programe, ki so življenju v škodo in da tako z zgledom učimo otroke in druge ljudi, da je edini za vse sprejemljiv način obnašanja ta, ki ni življenju v škodo in ki življenje podpira, ohranja in izboljšuje.
Zdaj smo si razjasnili, kaj je narava stvari in narava človeka, tako da nevedni nismo več, lahko smo samo še ignorantski.
Da postanemo dober starš, ki bo otroku omogočil najboljše možno izhodišče za življenje, moramo razumeti, kako se človek uči in katera načela ter naravna pravila moramo upoštevati v vsakdanjem življenju, da bomo tako mi kot naši otroci uspeli v vseh pogledih, zato priporočam v poslušanje intervjuje o starševstvu in naravni sposobnosti človeka, da se uči.
Viri:
[1] “Slovar slovenskega knjižnega jezika, delovna verzija - narava.” [Online]. Available:
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=narava&hs=1.
[Accessed: 16-Feb-2014].
[2] “Online Etymology Dictionary - nature.” [Online]. Available:
http://www.etymonline.com/index.php?allowed_in_frame=0&search=nature&searchmode=none. [Accessed: 16-Feb-2014].
Blaž, čista petka!
OdgovoriIzbriši