Dan 47 - Policaji

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah policajev in tega, da bom z njimi prišel v konflikt. Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil policaje označevati/definirati kot nevarne, nasilne, vplivne in se ob tem počutiti manjvredno v njihovi bližini. Spoznal sem, da je to policaji le ljudje, tako kot vsi ostalih. Obvezujem se, da bom vsak označevanje/sojenje policajev in strah pred njimi takoj odstranil s samo-odpuščanjem in se usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je ob prisotnosti policajev strah, da me bodo zaprli, napisali kazen ali česa obtožili. Spoznal sem, da si ob takšnih mislih ustvarjam strah zgolj zaradi strahu samega, s čimer zgolj ustvarjam trenje in energijo za preživetje svojega uma/ega, namesto da bi se usmerjal v dihu. Obvezujem se, da bom vsak strah ob policajih pred tem, da me bodo zaprli, napisali kazen ali česa obtožiti takoj odstranil s samo-odpuščanjem in se usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil policaje označevati kot sovražnike in se ob njih počutiti negativno. Spoznal sem, da s temi mnenji/sodbami/verovanje zgolj ustvarjam trenje za preživetje uma. Obvezujem se, da bom vsako označevanje/obsojanje policajev takoj odstranil s samo-odpuščanjem in se usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da so policaji že v osnovi nasilni, agresivni in da ne marajo, da jih kdo moti, ogovarja. Spoznal sem, da si s temi idejami le ustvarjam strah pred konfliktom. Obvezujem se, da bom vsak strah pred konfliktom s policaji in vsako idejo o tem, da so policaji že v osnovi nasilni, agresivni in da ne marajo, da jih kdo moti, ogovarja, takoj odstranil s samo-odpuščanjem in se usmeril v dihu.

Odpustim si, da si nisem dovolil in sprejel spoznati, da policaji niso nič posebnega in da so enaki kot vsi ostali ljudje. Spoznal sem, da sem policaje začel definirati kot negativne skozi prevzemanje mnenj drugih. Obvezujem se, da bom vsako prevzemanje mnenj drugih o policajih in vsako negativno definicijo le-teh takoj odstranil s samo-odpuščanjem in se usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil preiti v obrambni karakter, kadar sem v bližini policajev, kjer poskušam svojo občutke manjvrednost ob njih kompenzirati z občutkom večvrednosti, tako da se navzven kažem kot zajeban, 'tough', flegma. Kadar opazim in se zavem, da se ob bližini policajev počutim manjvredno - se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom vsak občutek manjvrednosti ob policajih odstranil s samo-odpuščanjem in se usmeril v dihu.

Dan 46 - Naključne misli

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da ne znam/ne zmorem biti dovolj samo-iskren, da bi si učinkovito pojasnil in odpravil svoje miselne vzorce in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil vdati se v to prepričanje. Spoznal sem, da se s tem izmikam soočenju s sabo z ubiranjem lažje poti, s čimer se vdajam in podrejam umu, namesto da bi se usmeril v dihu. Obvezujem se, da bom vsako idejo o tem, da nisem/ne morem/ne znam biti dovolj samo-iskren in učinkovit v samo-korekciji takoj odstranil in se usmeril v dihu k pisanju.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil med opravljanjem nekega opravila razmišljati o drugih stvareh, ki s trenutni niso povezane, in se s tem motiti ter sabotirati, ker posledično postanem živčen/zaskrbljen, ker v mislih skačem med različnimi temam in razmišljam, kaj vse moram narediti in kako bom to naredil, posledično pa nisem učinkovit pri delu trenutnega opravila. Kadar opazim in se zavem, da v mislih skačem k drugim opravilom/temam od trenutnega, ki ga opravljam - se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom vsako miselno tavanje drugam in stran od trenutnega opravila, ki ga opravljam takoj odstranil s samo-odpuščanjem in se usmeril v dihu tukaj v fizičnem opravljati opravilo, ki ga opravljam.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se večvrednega, kadar mi ženska, ki jo definiram kot privlačno, nameni pozornost/pogled. Spoznal sem, da svojo vrednost sodim po tem, koliko pozornosti dobim od žensk, za katere menim, da so privlačne. Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil svojo vrednost v družbi soditi po tem, koliko pozornosti dobim od 'privlačnih' žensk in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da sem grd/neprivlačen/nezanimiv/manjvreden, kadar ne dobim pozornosti od 'privlačnih' žensk in se ob tem počutiti manjvredno, ter da sem lep/privlačen/zanimiv/večvreden, kadar dobim pozornost od 'privlačnih' žensk in se ob tem počutiti večvredno. Zavedam se, da s tem sodim samega sebe in pogojujem svojo vrednost s tem, koliko pozornosti dobim, s čimer ustvarjam trenje za preživetje svojega uma. Obvezujem se, da svoje vrednosti ne bom več pogojeval s tem, koliko pozornosti dobim od 'privlačnih' žensk in da bom vsak občutek večvrednost/manjvrednosti ob tem takoj odstranil s samo-odpuščanjem in usmerjanjem v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se bojim, da bom podal napačen/nesmiseln odgovor, kadar profesor nekaj vpraša in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil soditi samega sebe kot neumnega/manjvrednega, če podam napačen/neprimeren odgovor in se ob tem počutiti manjvredno in odpustim si, da se počutim večvredno in pozitivno, kadar podam pravilen/primeren odgovor. Zavedam se, da s tem ustvarjam polarnost in trenje ter energijo za preživetje svojega uma. Obvezujem se, da bom vsako sojenje in vse občutke manjvrednosti/večvrednosti ob podajanju odgovorov na vprašanja profesorja takoj odstranil s samo-odpuščanjem in usmerjanjem v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil se takoj postaviti v manjvreden položaj, kadar pridem v družbo in verjeti, da se moram dokazati. Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil se takoj začeti primerjati in presojati sebe in druge, kadar pridem v družbo, ter se na podlagi primerjav v smislu, ali sem sam sposoben enako nastopati kot drugi, soditi kot manjvrednega in se počutiti manjvredno, kadar dojemam, da nisem sposoben enakega nastopa ter počutiti se večvredno, kadar dojemam, da sem sposoben enakega/boljšega nastopanja. Zavedam se, da s tem sojenjem/presojanjem in primerjanjem ustvarjam umsko dimenzijo polarnost, s katero zgolj ustvarjam energijo za preživetje svojega uma/ega. Obvezujem se, da bom vsako primerjanje/sojenje in postavljanje sebe v manjvreden/večvreden položaj, kadar pridem v družbo, takoj odstranil s samo-odpuščanjem in se usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se večvredno, kadar sem od nekoga starejši in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil do mlajših obnašati se pokroviteljsko in verjeti, da sem od njih pametnejši ter se ob tem počutiti večvredno in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da sem neumnejši od meni starejših in se ob tem počutiti manjvredno. Zavedam se, da s tem sodelujem v obliki umske polarnosti v mislih, s katero zgolj ustvarjam trenje in energijo za preživetje svojega uma/ega. Obvezujem se, da bom vsak občutek večvrednosti ov mlajših, občutek manjvrednosti ob starejših in vsako prepričanje, da sem pametnejši od mlajših in neumnejši od starejših takoj odstranil s samo-odpuščanjem in  se usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da je glasno govorjenje/dretje in spuščanje neobičajnih/živalskih glasov neumno in sramotno ter se ob tem počutiti manjvredno in obsojati tiste, ki to počnejo kot neumne in se ob tem počutiti večvredno. Spoznal sem, da s to zavestno polarnostjo in separacijo zgolj ustvarjam energijo za preživetje svojega uma/ega. Obvezujem se, da bom vsako reakcijo/reakcijo na glasno, nenavadno govorjenje in/ali spuščanje neobičajnih/živalskih glasov takoj odstranil s samo-odpuščanjem in samo-korekcijo.

Dan 45 - Denar, lastnina

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se manjvredno, ko nekdo nekaj plača zame in/ali mi da denar ali nekaj podari in hkrati si odpustim, da se počutim večvredno, ko nekomu nekaj plačam/dam denar/nekaj podarim. Zavedam se, da s tem ustvarjam separacijo in neenakovrednost življenja skozi polarnost občutkov, s katerimi ustvarjam trenje in energijo za preživetje svojega uma/ega.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da mora biti človek, ki nekaj prejme v dar, ponižno hvaležen in podrejen darovalcu in da sem označeval darovalca kot pozitivno/večvredno osebo od drugih. Zavedam se, da s tem ustvarjam separacijo in zlorabo skozi definicije večvrednosti/manjvrednosti, zato da bi se kot darovalec počutil več od drugih in se imel za dobrega človeka. Obvezujem se, da se bom ob vsakem občutku manjvrednosti/večvrednosti ob prejetju nečesa v dar ali dajanju/podarjanju nečesa takoj ustavil in se osredotočil na dih, ter skozi samo-odpuščanje odpravil vse definicije/občutke manjvrednosti/večvrednosti ter se usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se dolžnega človeku, ki mi je nekaj dal/podaril in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil pričakovati vračilo/uslugo od človeka, ki mu nekaj dam/podarim. Zavedam se, da s tem ustvarjam zlorabo, ker to počnem samo zaradi lastne koristi in ne zato, ker bi to bilo najboljše za vse. Obvezujem se, da se bom vedno, ko mi bo kdo nekaj dal/podaril ali ko bom želel sam nekomu nekaj podariti/dati, pogledal svoje reakcije in izhodišče ter se prepričal, da tega ne počnem le za lastno korist in da ob tem nimam občutkov manjvrednosti/večvrednosti ter vse reakcije odstranil s samoodpuščanjem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da so stvari, ki jih kupim z denarjem, za katerega dojemam kot da je moj, samo moje/v moji lasti in da jih imam pravico samo jaz uporabljati oz. določiti, kdo in kako jih lahko uporablja. Zavedam se, da se skozi to verovanje skušam počutiti več kot ostali skozi prilaščanje stvari in primerjanjem le-teh, tako da vse kar si 'lastim' jaz in je 'moje' primerjam s tistim, kar si 'lastijo' drugi in je 'njihovo', s čimer ustvarjam separacijo in zlorabo življenja, ker drugim onemogočam enakovredne dostop do vsega kar je tu dano vsem enakovredno, ker je vse prišlo iz zemlje, tako kot mi sami. Zavedam se, da je prilaščanje stvari in primerjanje/tekmovanje z njimi in količino le-teh pripeljalo do popolne separacije in zlorabe življenja, zaradi posledičnega onemogočanja enakovrednega dostopa do vseh dobrin vsem. Obvezujem se, da si stvari ne bom prilaščal in veroval v to, da so samo moje, ker sem jih sam kupil. Obvezujem se, da bom vsako idejo/verovanje o privatni lastnini, ki je samo moja in za katero imam samo jaz pravico odločati ter strah pred izgubo stvari, ki sem jih kupil in so 'moje' takoj odstranil s samoodpuščanjem in se usmeril v dihu.

Dan 42 - Sledenje občutkom

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si seksati s 'suhimi/privlačnimi' ženskami zato, da bi si ustvarjal občutek večvrednosti in seksualnega vznemirjenja. Spoznal sem in razumem,  da s tem dopuščam energijam, da me vodijo, s čimer se zlorabljam in separiram od samega sebe in s tem dajem egu energijo za preživetje. Obvezujem se, da bom vsako željo po seksu s 'suhimi/privlačnimi' ženskami takoj odstranil s samo-odpuščanjem in samo-korekcijo.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil opravičevati željo po seksu s 'suhimi/privlačnimi' ženskami s tem, da imam pravico izkusiti občutek vznemirjenja/pozornosti, ki bi ga naj ob tem doživel. Zavedam se, da s tem dovoljujem energijam/občutkom, da me usmerjajo in jim s tem dajem večji pomen od življenja ter s tem skozi separacijo od samega sebe zlorabljam sebe in življenje. Obvezujem se, da bom vsak poskus opravičevanja želje po izkušanju (seksualnih) energij/občutkov in želje po seksu s 'suhimi/privlačnimi' ženskami takoj odstranil s samo-odpuščanjem in samo-korekcijo. Kadar opazim in se zavem, da v meni obstaja želja po seksu s 'suhimi/privlačnimi' ženskami - se ustavim in diham. Namesto tega se zavem separacije in zlorabe sebe in življenja, ki jo s tem dovoljujem in takoj apliciram samo-odpuščanje in naredim korekcijo tako, da ne sledim tej energiji ampak se usmerim po zdravem razumu in tem kar je najboljše za vse.

Odpustim si, da sem se izmikal prevzemu popolne odgovornosti za želje po seksu s 'suhimi/privlačnimi' ženskami. Zavedam se, da s tem podpiram zlorabo življenja s tem, da dajem tej energetski želji/občutku večjo veljavo/pomen od samega sebe kot življenja. Kadar opazim in se zavem, da se izmikam prevzemu popolne odgovornosti za energetske želje/občutke po seksu s 'suhimi/privlačnimi' ženskami - se ustavim in diham. Zavedam se separacije od življenja in zlorabe, ki jo s tem povzročam. Obvezujem se, da bom vsak poskus izmikanja prevzema popolne odgovornosti za želje/občutke po seksu s 'suhimi/privlačnimi' ženskami takoj odstranil s samo-odpuščanjem in samo-korekcijo in jim prenehal slediti in se postavil za življenje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil opravičevati sledenje energijam/občutkom s tem, da imam 'svobodno voljo' in pravico to izkušati. Spoznal sem in razumem, da s tem dajem energijam/občutkom večjo veljavo od življenja samega, s čimer se separiram od življenja in ga/se zlorabljam, s tem pa se tudi omejujem in delam sužnja lastnim energetskim občutkom. Kadar opazim in se zavem, da opravičujem sledenje energijam/občutkom s tem, da imam 'svobodno voljo' in pravico to izkušati, se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom vsak poskus opravičevanja sledenja energijam/občutkom takoj odstranil s samo-odpuščanjem in samo-korekcijo ter jim ne sledil in stal za življenje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil poskušati se izmikati popolnemu prevzemu odgovornosti za svoje energetske želje/hotenja/energije/občutke z ustvarjanjem strahu pred tem, da jih ne bom več mogel doživljati. Zavedam se, da s tem energijam/občutkom dajem večjo veljavo od življenja samega, s čimer zlorabljam sebe/življenje. Ko opazim in se zavem, da se poskušam izmikati popolnemu prevzemu odgovornosti za svoje energetske želje/hotenja/občutke z ustvarjanjem strahu pred tem, da jih ne bom mogel več doživljati - se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom vsak poskus samo-manipulacije skozi strah pred prevzemanjem popolne odgovornosti za odpravo svojih energetskih želja/hotenj/občutkov takoj odstranil s samo-odpuščanjem in samo-korekcijo.

---

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil izmikati se prevzemu popolne samo-odgovornosti s tem, da sem iskal izgovore za to, da ne bi vsak dan pisal zase in za svoj proces samo-korekcije in vrnitve v življenje. Zavedam se in razumem, da s tem dajem energiji kot občutku/strahu/odporu večjo veljavo od življenja samega in s tem zlorabljam sebe/življenje. Kadar opazim in se zavem, da se izmikam prevzemu popolne samo-odgovornosti in iščem izgovore za to - se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom vsak poskus izmikanja vsakodnevnemu pisanju in vsak poskus iskanja izgovorov za to takoj odpravil s samo-odpuščanjem in samo-korekcijo ter začel pisati in stal za življenje.

Primerjanje, dobri občutki

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil reagirati z jezo, kadar dojamem, da delam samo jaz ostali pa ne oz. kadar dojemam, da delam več kot ostali. Zavedam se, da se s tem skozi primerjanje postavljam v večvreden/manjvreden položaj s čimer proizvajam energijo za um. Obvezujem se, da bom vsako reakcijo in primerjanje z drugimi in vsako dojemanje, da ni pošteno da delam več od drugih takoj ustavil s samoodpuščanjem in samokorekcijo in prav tako vse točke, ki so povzročile to reakcijo.

(Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil se počutiti manjvrednega in izkoriščanega, ko dojemam, da delam več od drugih v skupini, kjer naj bi si delo enakovredno razdelili, namesto da bi se zavedel, da sodelujem v polarnem konstruktu uma, kjer nato odreagiram/kompenziram z jezo kot večvrednostjo in s tem napajam um.)
Obvezujem se, da bom vsak občutek manjvrednosti in izkoriščenosti ob dojemanju, da delam več od drugih takoj odstranil s samoodpuščanjem in samokorekcijo.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil reagirati z nestrpnostjo in jezo na druge, kadar dojemam, da ti 'komplicirajo' in niso učinkoviti. Razumem, da s tem na njih projiciram jezo na samega sebe, ker se sam sodim da preveč kompliciram in da nisem učinkovit. Obvezujem se, da bom vsako sojenje drugih/sebe kot nekoga ki preveč komplicira in je neučinkovit takoj odstranil s samoodpuščanjem in samokorekcijo.


Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se večvredno, kada dojemam, da delam več/bolje od drugih. Kadar opazim in se zavem, da se počutim večvredno, ker dojemam, da delam bolje/več od drugih - se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom vsak občutke večvrednosti in dojemanje da delam več/bolje od drugih takoj odstranil s samoodpučanjem in samokorekcijo.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ustvarjati si pričakovanja do drugih in pričakovati, da bodo ti delali enako kot jaz, namesto da bi spoznal, da to vodi v jezo, razočaranje, ko moja pričakovanja ne bodo izpolnjena. Obvezujem se, da bom vsako pričakovanje do drugih in pričakovanje da bodo ti delali enako kot jaz takoj ustavil s samoodpuščanjem in samokorekcijo.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si hitro končati opravilo, ki ga definiram/dojemam negativno/z odporom in hkrati že razmišljal o stvareh, ki bi jih rad počel, da bi dobil pozitivne občutke. Kadar opazim in se zavem, da sem nestrpen in da opravilo, ki ga opravljam, označujem negativno in si do njega ustvarjam odpor - se ustavim in diham. Zavedam se, da se s tem ločim od samega sebe in vsega kar je tu skozi polarne definicije in iskanjem pozitivnega doživljanja samega sebe skozi energije in občutke. Obvezujem se, da bom vsako ustvarjanje pozitivnih/negativnih občutkov in odpora pri pozameznem opravilu takoj odstranil s samoodpuščanjem in samokorekcijo ter se usmeril po zdravem razumu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil označevati delo za faks/učenje kot negativno in si do njega ustvarjati odpor, namesto da bi spoznal in razumel, da s tem dovoljujem občutkom, da me vodijo, namesto da bi prevzel popolno samoodgovornost in se usmerjal sam po zdravem razumu in tem kar je najboljše za vse. Obvezujem se, da bom poiskal vse točke v katerih označujem delo za faks/učenje kot negativno in kjer si zato ustvarjam odpor ter jih takoj odstranil s samoodpuščanjem in samokorekcijo

Odpustim si, da sem sprejel in si dovoil delo za faks/učenje definirati kot težko in zahtevno ter si ob tem ustvarjati odpor do le-tega. Kadar opazim in se zavem, da delo za faks/učenje definiram kot težko/zahtevno - se ustavim in diham. Spoznal sem in razumem, da s tem uporabljam občutke za izgovor, da ne prevzamem popolne samoodgovornosti zanje, s čimer podpiram svojo lenobo. Obvezujem se, da bom vsakršno definiranje/dojemanje dela za faks/učenja kot težkega in zahtevnega tako odstranil s samooduščanjem in samokorekcijo ter prevzel popolno samoodgovornost in se usmeril po zdravem razumu in tem kar je najboljše za vse.

---

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil v sebi ustvarjati skušnjavo/željo po pridobivanju/ustvarjanju pozitivnih občutkov z gledanjem filmov o igrah/konzolah. Kadar opazim in se zavem, da si ustvarjam željo/skušnjavo po ustvarjanju pozitivnih občutkov skozi gledanje filmčkov/igranjem iger - se ustavim in diham. Spoznal sem in razumem, da s tem definiram pozitivne občutke kot nekaj več in jim dovoljujem, da me vodijo ter s tem ustvarjam separacijo od samega sebe in vsega kar je tu skozi doživljanje energije s katero zlorabljam svoje telo. Obvezujem se, da bom vsakršno skušnjavo/željo po pridobivanju pozitivnih občutkov z gledanjem filmčkov o igrah/konzolah, gledanjem filmov in igranjem iger takoj ustavil s samoodpučanjem in samokorekcijo ter prav tako poiskal vse vzroke za to in jih odstranil s samoodpuščanjem in samokorekcijo.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi odstranil svoje dobre občutke in se ne počutil več dobro. Ko opazim in se zavem, da nočem odpraviti pozitivnih občutkov in da me je strah, da se ne bom več dobro počutil - se ustavim in diham. Spoznal sem in razumem, da s tem dovoljujem občutko/energijam, da me vodijo, namesto da bi prevzel direkcijo nad sabo in jih odstranil. Obvezujem se, da bom vsakršen strah pred odstranitvijo dobrih občutkov in vzroke zanje takoj odstranil s s samoodpuščanjem in samokorekcijo.

---

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se večvredno, kadar dojemam, da me osvaja ženska, ki jo označujem kot privlačno. Kadar opazim in se zavem, da se počutim večvredno, če dojemam da me nekdo osvaja - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem ustvarjam energetsko polarnost umaza preživetje ega in se s tem zlorabljam. Obvezujem se, da bom vsakršen občutek večvrednosti ob dijemanju, da me nekdo osvaja, takoj odstranil s samoodpuščanjem in samokorekcijo.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil iskati pozitivne občutke in potrditev svoje (več)vrednosti skozi flirtanjem z ženskami in iskanjem pozornosti pri njih. Kadar opazim in se zavem, da iščem potrditev in pozitivne občutke skozi flirtanje in iskanje pozornosti pri ženskah/drugih - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem ustvarjam energetsko polarnost za preživetje uma, namesto da bi si pozornost namenil sam. Obvezujem se, da bom vsako željo/iskanje pozitivnih občutkov in potrditve pri ženskah skozi flirtanje in iskanje pozornosti takoj odstranil s samoodpuščanjem in samokorekcijo ter se usmeril po zdravem razumu in tem kar je najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil uživati/si ustvarjati dobre občutke kadar dojemam, da se nekdo poteguje zame/za mojo pozornost in se počutiti večvrednega. Zavedam se, da se s tem separiram od sebe in vsega kar je tu skozi občutke/energijo. Obvezujem se, da bom vsako občutek/večvrednost/željo po pozornosti drugih takoj odstranil s samoodpuščanjem in samokorekcijo in takšno energetsko igro ustavil/razkril.

Sanjarjenje o partnerki

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil zamišljati si sebe ob partnerki in sanjariti o njej ter si tako ustvarjati pozitivne občutke vznemirjenja, sreče, varnosti in se s tem ločiti od samega sebe skozi energijo/občutke, ter se v njih skriti pred prevzemanjem popolne odgovornosti za ustvarjanje le-teh, kakor tudi negativnih občutkov osamljenosti, žalosti in strahu, kadar nimam partnerke in nisem z njo. Spoznal sem in razumem, da si s tem ustvarjam polarnost pozitivnih občutkov vznemirjenja, sreče, varnosti, kar bo neizbežno vodilo v negativne občutke osamljenosti, žalosti in strahu v situaciji, ko ne bom imel partnerke in ne bom z njo.

Kadar opazim in se zavem, da sanjarim o partnerki in si s tem ustvarjam pozitivne občutke – se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom vsakršno misel/sanjarjenje/ustvarjanje občutkov v povezavi s partnerko ter točko, ki je to sprožila, takoj odpravil s samoodpuščanjem, dihanjem in samo-korekcijo ter se usmeril po zdravem razumu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da 'romantična' počasna glasba obstaja kot sprožilec v meni, ob katerem začnem razmišljati o partnerki in podoživljati občutke ljubezni, sreče, varnosti oziroma osamljenosti, žalosti in strahu, glede na to ali imam/sem s partnerko ali ne. Spoznal sem in razumem, da se z ustvarjanjem teh energijskih občutkov ločim od samega sebe in vsega kar je tu, zato da omogočim preživetje egu kot energiji in s tem zlorabljam samega sebe. Kadar opazim in se zavem, da sem ob 'romantični' počasna glasbi začel razmišljati o partnerki in ustvarjati občutke ljubezni, sreče, varnosti oziroma osamljenosti, žalosti, strahu – se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom vsakršno sanjarjenje o partnerki z ustvarjanjem občutkov takoj odstranil s samoodpuščanjem, dihanjem in samokorekcijo ter se pripeljal nazaj sem v fizično realnost, kjer se zavedam vsakega vdiha in izdiha.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil projicirati razmišljanje o življenju s partnerko v prihodnost in si ob tem ustvarjati pozitivne občutke vznemirjenja, sreče, varnosti, ljubezni in hkrati si odpustim, da si nisem dovolil spoznati, da si s tem pripravljam razočaranje z občutki osamljenosti in žalosti, ko se to ne bo zgodilo oz. ko tega ne bo več. Ko opazim in se zavem, da sanjarim o življenju s partnerko v prihodnosti in si ob tem ustvarjam pozitivne občutke vznemirjenja, sreče, varnosti, ljubezni – se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom vsak poskus sanjarjenja o življenju s partnerko in ustvarjanja energij takoj ustavil s samoodpuščanjem, dihanjem in samokorekcijo, ter se pripeljal nazaj k sebi v fizično realnost, kjer se zavedam vsakega svojega vdiha in izdiha in se usmeril po zdravem razumu in tem kar je najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil postati vznemirjen in si ustvarjati občutke sreče, veselja, varnosti, ljubezni, kadar opazim, da je X na voljo za pogovor/druženje ter skozi to iskati 'več' sebe skozi ustvarjanje pozitivnih občutkov. Spoznal sem in razumem, da se skozi iskanje nečesa 'več' od sebe in skozi ustvarjanje občutkov sreče, veselja, varnosti, ljubezni, ko je X na voljo za pogovor/druženje, ločim od samega sebe in se zlorabljam skozi energijo, ki jo ustvarjam za preživetja ega. Kadar opazim in se zavem, da si ustvarjam občutke sreče, varnosti, ljubezni, kadar je X na voljo za pogovor/druženje – se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom vsakršno pričakovanje in ustvarjanje občutkov sreče, veselja, varnosti, ljubezni do X, ko je ta na voljo za pogovor/druženje, takoj ustavil s samoodpuščanjem, dihanjem in samokorekcijo.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil izogibati se prevzemu popolne odgovornosti zase skozi željo po partnerki, kjer bi se lahko skril za dobrimi občutki ljubezni, s katerimi v resnici prikrivam svoj strah pred prevzemom popolne samo-odgovornosti. Ko opazim in se zavem, da si ustvarjam željo po partnerki (po pogovoru z njo, druženju z njo) – se ustavim in diham. Zavezujem se, da bom vsakršno željo po partnerki takoj odstranil s samoodpuščanjem, dihanjem in samokorekcijo, prav tako se obvezujem, da bom poiskal vse vzroke/točke, ki so to sprožile in jih odstranil s samoodpuščanjem in samokorekcijo ter se usmeril po zdravem razumu in tem kar je najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi me X zapustila in mi ne bi bila več na voljo in v podporo in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da potrebujem X za to, da bom lahko doživljal srečo, ljubezen, veselje. Spoznal sem in razumem, da se s tem izmikam prevzemu popolne odgovornosti zase in za svoje občutke. Ko opazim in se zavem, da me je strah, da bi me X zapustila – se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom vsakršen strah pred 'izgubo' X takoj odstranil s samoodpuščanjem in samokorekcijo, prav tako se obvezujem, da bom poiskal vse točke, ki so to sprožile in jih odstranil s samoodpuščanjem, samokorekcijo in prevzemom popoldne samo-odgovornosti ter se usmeril po zdravem razumu in tem kar je najboljše za vse življenje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da potrebujem X za podporo in pomoč do te mere, da brez nje ne morem učinkovito hoditi procesa samo-korekcije. Spoznal sem in razumem, da se s tem samo izmikam prevzemu popolne samo-odgovornosti. Ko opazim in se zavem, da verjamem da potrebujem X za to, da lahko učinkovito hodim proces samo-korekcije – se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom vsako izmikanje prevzemanja popolne samo-odgovornosti in vsako verovanje v to, da potrebujem X/nekoga za učinkovito izvajanje samo-korekcije takoj ustavil s samoodpuščanjem, dihanjem in samokorekcijo ter se usmeril po zdravem razumu in tem kar je najboljše za vse.

Navezanost, lenoba, skrivanje za ljubeznijo

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil čustveno in materialno navezati se na mojo partnerko in si tako skozi njo ustvarjati iluzijo varnosti in se s tem izmikal prevzemu popolne samo-odgovornosti. Zavezujem se, da si ne bom več dovolil čustveno in/ali materialno navezati se na mojo partnerko/druge ljudi in si v njih iskal varnost, ampak bom prevzel odgovornost zase in se usmerjal po zdravem razumu tako kot je najboljše za vse življenje.

Odpustim si, da sem sprejel in so dovolil družino definirati kot nekaj več od vseh ostalih in se skozi njo skrivati pred popolnim prevzemom samo-odgovornosti. Zavezujem se, da družine ne bom več definiral kot večvredne od ostalih.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si biti del družine, v kateri bi bil varen. Zavezujem se, da bom vsako željo po družini v kateri bi bil varen/srečen takoj odpravil s samoodpuščanjem, dihanjem in samokorekcijo.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si imeti brata/sestro, s katerima bi se lahko družil in zabavel. Zavezujem se, da bom vsako željo po bratu/sestri/prijateljih, s katerimi bi se lahko družil in zabaval takoj odpravil s samoodpuščanjem in samokorekcijo.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si zveze z X, zato da bi si zagotovil varno prihodnost, ker me je strah sprejeti popolno odgovornost zase in za svoje preživetje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah poiskati si službo, ker verjamem, da nisem dovolj dober in da nimam dovolj znanja. Kadarkoli se zavem, da me je strah poiskati si službo in da verjamem, da nisem dovolj dober in da nimam dovolj znanja - se ustavim in diham. Zavezujem se, da bom vsak strah pred iskanjem službe in vsako misel o tem, da nisem dovolj dober in da nimam dovolj znanja takoj ustavil s samoodpuščanjem, dihanjem in samokorekcijo in se usmeril po zdravem razumu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil biti len in verjeti, da ni pošteno, da moram delat za preživetje na tem svetu. Kadarkoli se zavem, da sem len in da verjamem, da ni pošteno da moram delat za preživetje - se ustavim in diham. Namesto tega se usmerim po zdravem razumu in odpravim točko, ki je sprožila lenobo s samoodpuščanjem in samokorekcijo.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti in biti prepričan, da nisem sposoben prevzeti popolno odgovornost zase in svet okrog sebe in se pred tem skrivati za lenobo. Obvezujem se, da se ne bom skrival za lenobo in da bom prevzel popolno odgovornost zase in svet okrog sebe v enosti in enakovrednosti in po principu kar je najboljše za vse življenje.

(Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da mi bo lažje poskrbeti zase, če bom del para z x in bom živel pri družini od x, namesto da bi se zavedel, da se s tem kompromitiram, saj se naredim odvisnega od x in njene družine, ki pa si lahko v vsakem trenutku premisli in obrne drugaim in potem ne bom več imel platforme, na katero bi se lahko zanesel, saj v tem, da sem se zanašal na druge, nisem razvil samodirekcije in samozadostnosti.)

Kadar opazim in se zavem, da se želim opirati/zanašati na X/druge in družino od X, da mi ne bi bilo potrebno prevzeti popolne odgovornosti zase - se ustavim in diham. Namesto tega se zavezujem, da bom vedno prevzel popolno odgovornost zase in za svojo samozadostnost in da se ne bom opiral/zanašal na druge in da bom vsako točko, ki mi sproža lenobo/strah pred samo-odgovornostjo/željo po zanašanju se na druge takoj odpravil s samoodpuščanjem in samokorekcijo in se usmeril po zdravem razumu ko je najboljše za vse življenje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil skrivati se v ljubezni do X in družine od X, da bi se skril pred strahom pred prevzemom popolne odgovornosti zase. Zavezujem se, da bom raziskal in odstranil vsak občutek ljubezni do drugih in točko strahu/nesprejemanja odgovornosti zase takoj odpravil s samoodpuščanjem in samokorekcijo ter se usmeril po zdravem razumu in tem kar je najboljše za vse.

(Odpustim si, da sem si dovolil in sprejel se zmanipulirati v občutek ljubezni do družine od x, da bi jih lahko zmanipuliral (v lastnem interesu, katerega izhodiščna točka je izogibanje prevzemanja odgovornosti zase), da bi me imeli radi in bi hoteli skrbeti zame, da meni ne bi bilo treba in hkrati si odpustim, da sem v ta namen uporabljal humor, da bi v njih zbujal dobre občutke in ljubezen do sebe, da bi me dojemali kot vrednega, da bi bil član njihove družine in njihove zaščite in varnega zavetja.)

Kadar opazim in se zavem, da se manipuliram v očutek ljubezni do X in družine od X, da bi jih lahko manipuliral, da mi ne bi bilo potrebno prevzeti popolne odgovornosti zase - se ustavim in diham. Zavezujem se, da bom vsako manipulacijo samega sebe preko občutka ljubezni takoj ustavil in odstranil točko, ki je to sprožila, s samoodpuščanjem in samokorekcijo ter prevzel popolno samoodgovornost in se usmeril po zdravem razumu in kar je najboljše za vse.

Odnos do partnerke/-ja, vrednotenje ljudi in samega sebe

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil čustveno in materialno navezati se na mojo partnerko in si tako skozi njo ustvarjati iluzijo varnosti in se s tem izmikal prevzemu popolne samo-odgovornosti. Zavezujem se, da si ne bom več dovolil čustveno in/ali materialno navezati se na mojo partnerko/druge ljudi in si v njih iskal varnost, ampak bom prevzel odgovornost zase in se usmerjal po zdravem razumu tako kot je najboljše za vse življenje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil iskati varnost, podporo, srečo, veselje, zadovoljstvo v partnerki, namesto da bi spoznal in razumel, da sem se s tem omejil in si postavil pogoj za to, da sem v takšnem stanju lahko samo takrat, ko imam in sem s partnerko. Razumem, da je to nepotrebno in da s tem v partnerki iščem pozitivne občutke, ki ne morejo obstajati brez negativnih, zato se obvezujem, da imeti/ne imeti partnerko ne bom več definiral in povezoval s pozitivnimi in/ali negativnimi občutki/mislimi in bom vsako takšno reakcijo takoj odpravil s samo-odpuščanjem in dihanjem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil označiti 'imeti partnerko' kot nekaj pozitivnega in to povezovati z varnostjo, srečo, veseljem, ljubeznijo, zadovoljstvom, podporo, udobnostjo, hkrati si odpustim, da sem dovolil in sprejel stanje brez partnerke označevati kot žalostno, samotno, depresivno in to povezovati s strahom pred samoto. Zavezujem se, da bom vsako pozitivno/negativno reakcijo v povezavi z imeti/ne imeti partnerko takoj odpravil s samo-odpuščanjem in dihanjem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da želim ugajati svoji partnerki in se ji prilagajati, zato da bi ji bil všeč in da bi si pri njej zagotovil varnost, seks, zavetje skozi njeno premoženje in prijatelje.

Kadar opazim in se zavem, da želim ugajati in se prilagajati partnerki/nekomu zato. da bi ji bil všeč, zaradi strahu pred izgubo zavetja, seksa, varnosti - se ustavim in diham. Zavezujem se, da bom vsako željo po ugajanju/prilagajanju partnerki/drugemu takoj odpravil s samo-odpuščanjem  dihanjem in samo-korekcijo  ter se usmeril po zdravem razumu in tem, kar je najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil začeti primerjati/soditi samega sebe z drugimi moškimi, kadar moja partnerka/nekdo začne govoriti o moških in o tem kdo/kaj ji je všeč ter jih primerjati in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil ob tem takoj samega sebe soditi kot manjvrednega od drugih. Obvezujem se, da bom vsakršno primerjanje/sojenje samega sebe takoj odstranil s samo-odpuščanjem in dihanjem.

Kadar opazim in se zavem, da si ustvarjam in sledim energijam ob interakcijah z ženskami/drugimi - se ustavim in diham. Zavezujem se, da bom vsako reakcijo/željo po sledenju energijam ob interakciji z ženskami/drugimi takoj odstranil s samo-odpuščanjem in dihanjem in jim ne sledil.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ustvarjati si in slediti želji po tem, da bi seksal z ženskami, ki jih definiram kot privlačne in ki se najbolj približajo mojim sprejetim definicijam o tem, kaj predstavlja seksi žensko. Zavedam se in razumem, da s tem samo ustvarjam energijo za svoj ego in sledim želji po ustvarjanju še več energije, ki jo definiram kot pozitivno. Kadar opazim in se zavem, da sledim/si ustvarjam energijo v želji po seksu z ženskami - se ustavim in diham. Zavezujem se, da bom vsako energetsko reakcijo/željo po ustvarjanju energij in seksu z drugimi ženskami takoj odpravil s samo-odpuščanjem in dihanjem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si, da bi me moja partnerka obravnavala kot nekaj več/nekoga posebnega in mi vedno bila v podporo, prav tako si odpustim  da sem sprejel in si dovolil bati se in živeti v strahu, da me ima partnerka samo za rezervo, dokler ne najde nekoga boljšega in si s tem ustvarjati strah in ljubosumje pred tistimi, ki jih označim/definiram kot njene potencialne bodoče partnerje  Kadar opazim in se zavem, da si želim od partnerke biti obravnavan kot nekaj več - se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom vsakršno željo po tem, da sem 'nekaj več' in da me kdo obravnava kot nekoga posebnega takoj ustavil s samo-odpuščanjem  dihanjem in samo-korekcijo, prav tako se obvezujem, da bom vsak strah pred izgubo partnerke in ljubosumje takoj ustavil s samo-odpuščanjem, dihanjem in samo-korekcijo.

---

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ustvarjati si strah pred tem, da ne bom uspešno naredil šolske naloge in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovoli verjeti, da nisem dovolj dober/sposoben, da bi uspešno zaključil nalogo/faks. Zavezujem se, da bom vsako takšno samo-sabotirajočo misel takoj odstranil s samo-odpuščanjem in dihanjem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ustvarjati si odpor do 'delanja za faks'/reševanja nalog in učenja in prelagati delo, čeprav vem, da to moram in bom naredil v vsakem primeru. Zavezujem se, da bom vsak odpor takoj odpravil s samo-odpuščanjem in dihanjem in nalogo/delo opravil/dokončal.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da točka, ko ne vidim takoj rešitve za problem/nalogo na faksu, obstaja v meni kot sprožilec toka misli, s katerimi se sabotiram z ustvarjanjem strahu pred tem, da je ne bom mogel rešiti, da nisem dovolj dober, da bi mi uspelo, in da ne bom uspel končati faksa in moral vračati štipendijo. Kadar opazim in se zavem, da še ne vidim rešitve za problem/nalogo na faksu – se ustavim in diham. V dihu se usmerim in pogledam kako bi si še lahko pomagal in prišel do rešitve.

---

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil izbirati si družbo/prijatelje na podlagi pozitivnih/negativnih energij, ki jih ob njih občutim, prav tako si odpustim, da sem sprejel in si dovolil kriviti druge za to, kakšne občutke si ustvarjam ob njihovi prisotnosti. Kadar opazim in se zavem, da se ob drugih ravnam po svojih občutkih/reakcijah - se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom vse reakcij do drugih ljudi takoj odstranil s samo-odpuščanjem  dihanjem in samo-korekcijo ter se ne ravnal po njih, ampak po zdravem razu in tem kar je najboljše za vse življenje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obravnavati/definirati 'prijatelje'/znance kot 'več vredne' in bolj pomembne od ostalih. Prav tako si odpustim, da sem sprejel in si dovolil pomagati 'prijateljem' zaradi strahu in želje, da bi mi tudi oni v prihodnosti pomagali, kljub temu da jim nisem pomagal po zdravem razumu in tem, kar je najboljše za vse. Obvezujem se, da se bom pri pomoči drugim vedno vse obravnaval enakovredno in se ravnal po zdravem razumu in tem, kar je najboljše za vse in da bom vsak strah pred tem, da mi nihče ne bo pomagal, takoj odpravil s samo-odpuščanjem, dihanjem in samo-korekcijo.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil skozi prijatelje iskati potrditev, da sem dovolj dober in njim enakovreden, prav tako si odpustim  da sem sprejel in si dovolil verjetni, da nisem dovolj dober in enakovreden drugim in da morem iskati potrditev v drugih ter da potrebujem 'prijatelje', da me nenehno potrjujejo kot 'dovolj dobrega' in enakovrednega. Spoznal sem in razumem, da ne potrebujem potrditve od nikogar, saj sem vedno enakovreden in 'dovolj dober', ker so vse ostalo le miselne definicije, ki temeljijo na separaciji in navidezni polarnosti 'večvrednosti/manjvrednosti'. Zavezujem se, da bom vsako željo/potrebo po iskanju potrditve v drugih/'prijateljih' o tem, da sem dovolj dober in enakovreden, takoj odpravil s samo-odpuščanjem  dihanjem in samo-korekcijo.

Odpustim si, da si nisem dovolil sprejeti se kot dovolj dobrega in enakovrednega ostalim. Obvezujem se, da bom vsakršno ne-sprejemanje obsojanje/manjvredno ovrednotenje samega sebe takoj odpravil s samo-odpuščanjem  dihanjem in samo-korekcijo.
Prav tako si odpustim, da sem se definiral/vrednotil kot večvreden od ostalih. Obvezujem se, da bom vsakršno vrednotenje/primerjanje samega sebe kot večvrednega od ostalih takoj odpravil s samo-odpuščanjem  dihanjem in samo-korekcijo.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se sprejeto in dobro/pozitivno, kadar dojemam, da me drugi sprejemajo/pohvalijo in počutiti se nesprejeto/slabo/negativno, kadar dojemam, da me drugi ne sprejemajo, ne pohvalijo/me ne podpirajo. Obvezujem se, da bom vsakršno dobro/pozitivno počutje in dojemanje, da me drugi sprejemajo/podpirajo ter negativno/slabo počutje in dojemanje, da me drugi ne sprejemajo/ne podpirajo, takoj odpravil s samo-odpuščanjem, dihanjem in samo-korekcijo.

Junij 2012 - Dan 23 - Odvisnost/navezanost na partnerja

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah ostati brez partnerke.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se samega, namesto da bi spoznal in razumel, da sem sam le v svojih mislih, v fizičnem svetu pa nikoli.

Odpustim si, da si nisem dovolil sprejeti samega sebe in živeti sam s sabo.

Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati in razumeti, da vedno živim sam s sabo, ker sem jaz edini, ki sem vedno tu sam s sabo.

Odpustim si, da si nisem dovolil uživati sam s sabo in biti v družbi sam s sabo.

Odpustim si, da si nisem dovolil dati pozornosti samemu sebi.

Odpustim si, da si nisem dovolil dati ljubezni, nežnosti in varnosti.

Odpustim si, da si nisem dovolil biti srečen in zadovoljen sam s sabo.

Odpustim si, da si nisem dovolil biti popoln in samemu sebi zadosten.

Odpustim si, da sem sprejel in dovolil iskati srečo, zadovoljstvo, zabavo v drugih ljudeh, namesto da bi spoznal in razumel, da si jo vedno (lahko) dam sam.




Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti/hoteti/hrepeneti po tem, da bi imel takšne starše kot moja partnerka.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti/hoteti/hrepeneti po tem, da bi imel bogate in zaščitniške starše in družino, prijatelje, znance, ki bi me branili in varovali pred zlorabljajočim sistemom.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti/želeti/hoteti braniti in se oklepati svojih zaščitniških družinskih, partnerskih, prijateljskih zvez, da bi si s tem zagotovil varnost v sistemu, namesto da bi spoznal in razumel, da ravno takšne zveze onemogočajo enakovrednost in dostojnost za vse, ker ohranjajo trenuten sistem in zlorabe življenja znotraj sistema skozi strah in tekmovalnost.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi prizadel svojo partnerko s tem, da ne podpiram njenih neiskrenosti do same sebe.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti/misliti, da sem jaz odgovoren za počutje moje partnerke.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil bati se čustvenih reakcij moje partnerke.

Junij 2012 - Dan 22 - Spanje, partner / zveza

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da moram po 22h spat, kadar imam drug dan službo ali moram zgodaj vstati, ker bom drugače utrujen in preveč zaspan in bom težko vstal.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da moram spati več kot 6 ur, za to da bom spočit in naspan.
Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati in razumeti, da je 4-6 ur počitka popolnoma dovolj za telo in da je karkoli več posledica moje odvisnosti od umskih energij, prepričanj, navad, vzorcev.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da  moram spati ponoči in da je spanje/počivanje najbolj učinkovito ponoči.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil upati, da bom spet vzpostavil udobno zvezo z nekdanjim partnerjem in podoživel 'dobre' občutke.
Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati in razumeti, da vsakršna moja energetska partnerska zveza ali želja po njej odraža mojo neiskrenost do samega sebe in mojo nepripravljenost do soočenja s samim sabo.
Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati in razumeti, da si vse kar iščem v partnerju/zvezi lahko dam le sam, ker sem tudi zgolj jaz bil tisti, ki skozi svoje umske konstrukte verjamem, da sem od tega ločen.

Junij 2012 - Dan 21 - Interakcija z otroki

Prijavil sem se za prostovoljnega vzgojitelja otrok na počitnicah na morju. Včeraj sem bil na sestanku, kjer so nam malo razložili kako stvari potekajo in za kaj smo odgovorni in kako naj ravnamo. Nikoli še nisem imel takšne odgovornosti in tudi izkušenj z otroci imam zelo malo, tako da sem med predstavitvijo in po njej večkrat podvomil v svojo sposobnost/zmožnost, da kot vzgojitelj ustrezno poskrbim za otroke. To je tipičen primer sabotiranja samega sebe, ko skozi misli in razmišljanje/spomine samega sebe 'prepričujemo', da nismo dovolj dobri in da nečesa ne bomo zmogli. Odlična priložnost za apliciranje samo-odpuščanja in samo-korekcije.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da nisem dovolj dober/odgovoren za vzgojitelja otrok in da te odgovornosti nisem sposoben dobro opraviti.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil definirati samega sebe kot nekoga, ki ni dovolj odgovoren in sposoben skrbeti za otroke.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil sodelovati v mislih, skozi katere si vzbujam strah in negotovost in skozi katere sabotiram samega sebe s tem, da si vzbujam strah pred sprejemanjem odgovornosti zase in za otroke.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da ne znam ravnati/se pogovarjati z otroci in da sem z njimi neroden.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da so otroci nekaj posebnega in da je treba za dobro delo z njimi potrebno imeti posebna znanja in sposobnosti, ki jih jaz nimam.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah otrok in pogovarjanja z njimi, ker me je strah, da me ne bi sprejeli.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah reakcij otrok in da jih ne bom znal obvladati.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da mi je pred otroki nerodno, ker se obsojam in mislim, da se moram do njih drugače obnašati kot sicer.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da sem manjvreden od otrok, ker se še obsojam in me je strah, njih pa ne.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se moram z otroki drugače pogovarjati kot z ostalimi ljudmi.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da me otroci ne bodo razumeli.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se ne vidim enakovrednega z otroki in da jaz ne morem biti 'otrok' ampak 'odrasel' in s tem razdvajati/odtujevati samega sebe od otrok.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da nisem del otrok in da me morajo otroci sprejeti, namesto da bi spoznal in razumel, da sem tudi sam vedno otrok in zato že del otrok in skupine, ter da se moram kot enakovrednega sprejeti sam.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil bati se, da bi me starši/vzgojitelji/otroci/drugi označili kot neodgovornega in neprimernega za vzgojitelja otrok in se označevati kot takega.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da me mnenja in sodbe drugih označujejo in definirajo kdo sem, namesto da bi spoznal in razumel, da so sodbe drugih njihova odgovornost in da sem sam enakovredno sposoben naučiti se in biti odgovoren vzgojitelj otrok.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se ne smem nikoli zmotiti, namesto da bi spoznal in razumel, da to ni nič slabega in da za to nisem manjvreden, ampak da se s tem učim in preizkušam, kaj v praksi deluje in kaj ne.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obsojati samega sebe kot manjvrednega in nesposobnega, če se kdaj zmotim ali naredim kaj slabše in manj učinkovito kot nekdo drug.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da sem manjvreden in nesposoben, če mi kdo pove da nekaj ne delam 'prav' ali učinkovito, namesto da bi spoznal in razumel, da mi s tem pomaga in da nihče ni znal vsega takoj in že prvič in da se vsi motimo in učimo drug od drugega in smo torej vedno enakovredni, tudi če ima nekdo več izkušenj in je bolj spreten od mene.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil primerjati se z drugimi vzgojitelji in se s tem poskušati uvrščati v manjvreden ali večvreden položaj, namesto da bi spoznal in razumel, da je to le ideja in utvara v mojih mislih in da dejansko nihče ni 'boljši' ali 'slabši' ali 'večvreden' in 'manjvreden', četudi ima kdo že več izkušenj in je bolj spreten od mene.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah in sram prositi drugega vzgojitelja za nasvet in pomoč.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da je sramotno vprašati drugega vzgojitelja za pomoč in podporo in da se ob tem počutim manjvrednega.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da sem manjvreden, če drugega vprašam za pomoč in nasvet.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da bi moral biti vedno in takoj sposoben vse probleme in situacije rešiti sam in vedeti kako jih učinkovito rešiti/usmeriti, namesto da bi spoznal in razumel, da nisem super-človek in da nihče ne ve in ne zna vsega in da je zato popolnoma normalno in dobro, da prosim druge za nasvet in pomoč.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da ne smem nič pozabiti ali spregledati in biti manj učinkovit in spreten kot kdo drug in da je to sramotno in da se moram počutiti manjvredno, če se to zgodi, namesto da bi spoznal in razumel, da se to lahko vedno zgodi vsakemu in da to ni sramotno ampak priložnost, da se naučim biti bolj pozoren in učinkovit.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah druge vprašati večkrat ali še enkrat za pomoč/nasvet.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da sem in da moram biti 'večvreden'/'boljši' od otrok in se kot takega dokazati, samo zato ker sem starejši.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da nisem sposoben animirati/zabavati otroke in da sem dolgočasen.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah biti izpostavljen in prevzeti odgovornost in pozornost nase.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah biti glasen in odločen, ker me je strah da me bo kdo obsojal, namesto da bi spoznal in razumel, da se obsojam sam in zato ustavil to samo-obsojanje in razumel, da je obsojanje drugih njihov problem in da me ne definira, lahko pa si  to vzamem kot pomoč pri tem, da postanem bolj učinkovit.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obsojati samega sebe in se počutiti manjvrednega in ustvarjati strah, kadarkoli ne vem točno kaj naj storim ali kako naj bi ravnal. Spoznam in zavem se, da to ni nič sramotnega in strašnega in zaradi tega nisem nič 'slabši' in manj vreden/sposoben. Ko opazim in se zavem, da ne vem točno kaj naj storim ali kako naj bi ravnal in da me postaja strah in sram in da sem se začel obsojati kot manjvrednega/nesposobnega - se ustavim in diham. Namesto tega se sprostim z dihanjem in praktično usmerim tako da je najboljše za vse in poiščem nekoga in ga prosim za nasvet/pomoč.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da ob fizični reakciji občutka strahu v telesu postanem neučinkovit in zmeden, namesto da bi spoznal in razumel, da je to samo ostanek reakcije ob določenih situacijah, ki je še nisem popolnoma odpravil in jo lahko učinkovito usmerim z dihanjem ter jo samo-iskreno pogledam in izpišem, si odpustim in naredim samo-korekcijo.

Junij 2012 - Dan 20 - Enakovredni Denarni Sistem = sistem enakovredne dostopnosti

Eden izmed strahov/odporov, ki si jih ljudje ustvarijo, ko slišijo za Enakovredni Denarni Sistem, je strah pred fizično prisilno enakostjo. Da bi torej vsi enako izgledali, bili enako oblečeni, jedli enako hrano, vozili enake avtomobile itd. Takšen strah je popolnoma odveč, ker to ni namen EDS-ja. Bistvena pa je enakovrednost vseh živih bitij in narave oziroma, če se omejimo na človeka, da bomo imeli vsi enakovreden zagotovljen dostop do vseh dobrin, tako nujnih - osnovnih, kot tistih, ki jih danes označujemo kot nadstandardne, na smiseln, ne zlorabljajoč način. Problem 'pomanjkanja' dobrin je v kapitalizmu umetno ustvarjen zaradi njihove masovne potratne porabe iz potrebe po dobičku. V EDS bo ta omejitev odstranjena, s čimer se bosta kakovost in trajnost izdelkov izredno povečali in podaljšali, s čimer bo dostop do vseh dobrin enakovredno omogočen vsakemu človeku, saj bosta učinkovitost in reciklaža izdelkov neprimerno večji ter poraba materialov in surovin veliko manjša od zdajšnje, ko se izdelki že v osnovi zasnujejo tako, da se po parih letih pokvarijo v prid željam po večjih dobičkih.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil živeti v strahu pred prisilno enakostjo in to povezovati z Enakovrednim Denarnim Sistemom, brez da bi sploh prej objektivno raziskal, kaj le-ta predstavlja.
Odpustim si, da si NISEM dovolil ustaviti strahu in predsodkov in objektivno preučiti Enakovredni Denarni Sistem ter konstruktivno prispevati k praktičnim rešitvam, ki bodo najboljše za vse.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil omejevati samega sebe s predsodki o tem, kaj je mogoče in kaj ni mogoče, ter se s tem poskušal izogniti prevzemanju samo-odgovornosti za lasten egocentričen način življenja, kjer mislim le na lasten užitek in se ne zmenim za nič drugega, čeprav s tem podpiram zlorabo življenja.
Obvezujem se, da bom preučil Enakovredni Denarni Sistem in vse moje predsodke/strahove, ki me odvračajo od enakovrednosti z življenje, s katerimi si onemogočam spoznanje samega sebe kot enakovrednega živega bitja.
Obvezujem se, da bom samo-iskren in da si bom odpustil vse strahov/predsodke in ostale miselne vzorce in navade, s katerimi se omejujem in se odvračam od enakovrednosti z življenjem ter s tem povzročam zlorabo le-tega.
Obvezujem se, da bom iskal ter sodeloval pri uveljavljanju praktičnih rešitev, ki so najboljše za vse in da ne bom več slepo sprejemal zlorabe življenja, ker se zavedam, da sem tudi sam življenje in da se lahko v vsakem trenutku znajdem na strani zlorabljenega, vse dokler še obstajajo zlorabe življenja.
Obvezujem se, da bom sodeloval z drugimi pri uveljavljanju tega kar je praktično najboljše za vse in da bom uporabljal principu in rešitve, ki dokazano delujejo in da ne bom odkrival 'tople vode', ker je to egoizem, s katerim namerno podaljšujem trpljenje in zlorabe, samo zato ker se še vedno oklepam energetskih želja po posebnosti in si želim zmagati v igri primerjanja.

Bistvo EDS-a je torej ustvariti najvišji možen standard življenja na Zemlji, ne le za ljudi ampak tudi za vsa ostala živa bitja in naravo, znotraj katerega bomo vsi enakovredni v smislu dostopnosti in kakovosti materialnega bivanja. Materialno-praktično je takšno stanje popolnoma enostavno doseči, problem je le v naših glavah. Dokler se bomo oklepali lastnih namišljenih predsodkov in strahov pred samim sabo in za stanje sveta krivili druge in iskali ter čakali na rešitelja, se ne bo prav nič zgodilo, vse bo le še slabše. Zato te vabim, da se premakneš in spoznaš samo-iskreno samo-direkcijo in se nam pridružiš v procesu spoznavanja in uveljavljanja praktičnih zglednih rešitev, s katerimi bomo dosegli dostojnost in zabavno življenje za vse.

www.destonians.com

Junij 2012 - Dan 19 - Odvisnost od energetskih zvez

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da ne zmorem biti samozadosten in da potrebujem partnerja,  da zadovolji moje potrebe.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil hrepeneti po partnerski zvezi, namesto da bi samemu sebi povrnil vse, kar verjamem da lahko dobim samo v partnerski zvezi.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil navezati se na določene osebe in jih označevati kot bolj pomembne in manj pomembne, namesto da bi dojel in razumel, da je dostojno življenje vseh enakovredno pomembno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi kdo do mene ustvaril energetsko navezanost in me omejeval, namesto da bi spoznal in razumel, da se omejujem vedno sam in da lahko v takšnih situacijah pomagam pri odpravljanju teh energetskih konstruktov, tako da se usmerjam tako kot je praktično najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah zavrniti prošnjo/željo nekoga, ker se bojim konfliktnih situacij, namesto da bi se usmeril in stal za tem, kar je praktično najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil poskušati na drugih napraviti dober vtis, ker me je strah zavrnitve in ne-sprejemanja, namesto da bi sprejel samega sebe in vse okrog sebe enakovredno in se osredotočil na to, kar je praktično najboljše za vse. Zavedam se, da je zavrnitev/ne-sprejemanje konstrukt vsakega posameznika, ki si ga ustvari sam in z njim dejansko zavrača in razdvaja samega sebe.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se ob določenih ljudeh počutim bolje in ob drugih slabše, namesto da bi prenehal pogojevati svoje občutke z drugimi ljudmi in jih ustavil ter se usmeril v zavedno dihanje ter samo-odpuščanje in s tem ustavil/odpravil vse občutke in tako začel vse ljudi praktično enakovredno obravnavati.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti samega/osamljenega, kadar nisem z ljudmi in znanci, namesto da bi spoznal in razumel, da sem osamljen lahko samo v svojih mislih in da v fizični realnosti nisem nikoli sam, ker sem vedno enakovreden del vsega okrog sebe.

Junij 2012 - Dan 18 - Nov začetek

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obsojati samega sebe kot neuspešnega in manjvrednega, ker sem za dalj časa prenehal pisati spletni dnevnik.

Odpustim si, da nisem vedno pisal spletnega dnevnika za podporo mojega procesa samo-iskrenosti in samo-korekcije, ker sem želel biti zgleden in se bal izgubiti občutek pripadnosti skupini.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ločiti se od pripadnosti in iskati ta občutke drugje, namesto da bi spoznal in se zavedal, da že pripadam vsemu kar je tukaj.



Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da nimam o čem pisati.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ustvariti odpor do pisanja, ker sem pisanje označil kot dolgočasno, neučinkovito in nepotrebno.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil pisanje označiti kot dolgočasno, neučinkovito in nepotrebno.




Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati in razumeti, da je dolgočasje le samo-ustvarjen umski konstrukt, ki nastane ob pomanjkanju občutkov in misli, ker um neprestano išče stimulacijo za proizvajanje občutkov, misli in energije za svoj obstoj.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil hiteti s pisanjem in biti površen, zato da bi čim prej končal in lahko počel 'bolj zanimive' stvari.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil označiti pisanje kot nezanimivo, ker ob njem ne doživljam občutkov, vznemirjenja.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil označiti stvari, ob katerih doživljam občutke/vznemirjenje kot zanimiv, namesto da bi spoznal in razumel, da si vse te občutke ustvarjam sam in da se s tem omejujem in odžiram energijo telesu.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil živeti in ustvarjati polarnost 'zanimivih' in 'nezanimivih' občutkov, namesto da bi se nehal omejevati z občutki in se zavedal popolnosti samega sebe v vsakem vdihu in izdihu.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da moram čim prej poiskati bistvo umskega konstrukta in si odpustiti samo to, s čimer bom ustavil tudi vse kar sodi zraven, namesto da bi spoznal in razumel, da si moram izpisati in odpustiti vsako točko umskega konstrukta.
Odpustim si, da si nisem dovolil vzeti dovolj časa za to, da bi temeljito in učinkovito izpisoval umske konstrukte.

Maj 2012 - Dan 17 - Strah do drugih ljudi

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da me bodo drugi zaničevali, se mi posmehovali, se ne strinjali z mano in me ne sprejemali. Kadarkoli opazim in se zavem, da me je strah tega, kaj si bodo drugi mislili o meni in kako me bodo označevali / kako bodo reagirali - se ustavim in diham. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi me bilo strah zaničevanja, posmeha, nestrinjanja, ne-sprejemanja. Zavem se, da reakcije vsakega človeka kažejo njegov odnos do samega sebe. za katere mora sam prevzeti odgovornost, tako kot jaz za svoj strah, da ga ustavim in preneham čustveno / emocionalno reagirati. Namesto tega se usmerim in v samo-iskrenosti razkrijem vsakršno zlorabo, ki ni v skladu s tem kar je najboljše za vse življenje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obsojati samega sebe s prevzemanjem tujih obsojanj in prelaganj krivde. Kadarkoli opazim in se zavem, da se obsojam in krivim za nekaj samo zato, ker me za to obsojajo in krivijo drugi - se ustavim in diham. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi prevzemal tuja obsojanja in prelaganja krivde nase, namesto tega se usmerim in v samo-iskrenosti razkrijem vsa obsojanja in prelaganja krivde kot zlorabo življenja, za katero mora vsak izmed nas prevzeti odgovornost tako, da za vselej preneha z obsojanjem in prelaganjem krivde nase ali na druge in poišče praktične rešitve, ki bodo najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil oklevati v strahu pred ne-sprejemanjem, zaničevanjem, posmehom in nestrinjanjem, ko sem nameraval vprašati ljudi, če lahko z njimi igram košarko. Kadarkoli opazim in se zavem, da oklevam v strahu pred ne-sprejemanjem, zaničevanjem, posmehom in nestrinjanjem - se ustavim in diham. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi okleval v strahu pred reakcijami drugih ljudi in da bi razmišljal o tem. Namesto tega prekinem vzorec z žvižganjem / tleskanjem s prsti in se usmerim storiti to kar sem nameraval, brez razmišljanja in brez ustvarjanja strahu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil v strahu pred reakcijami zamišljati, ocenjevati, primerjati in soditi različne možne situacije / posledice, preden pristopim k ljudem in se z njimi pogovarjam, da bi izbral takšen način pristopa, kjer reakcije drugih ne bodo v meni vzbujale strahu in 'slabih' občutkov, namesto da bi se zavedal, da si te strahove in občutke ustvarjam sam. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi v strahu pred reakcijami začel zamišljati, ocenjevati, primerjati in soditi različne možne situacije / posledice, preden pristopim k ljudem, namesto tega se usmerim in prekinem vzorec strahu / razmišljanja z žvižganjem / tleskanjem s prsti in pristopim k ljudem in se z njimi pogovarjam brez razmišljanja in strahu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ocenjevati, soditi, primerjati, obsojati, presojati druge ljudi, kadar jih opazujem in preden se začnem z njimi pogovarjati. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi druge ocenjeval, sodil, primerjal, obsojal in presojal. Namesto tega se zavem, da v drugih vidim samega sebe in da drugi predstavljajo mene tako kot jaz njih in da smo vsi enakovredni.

Maj 2012 - Dan 16 - Tekmovalnost

Tekmovalnosti smo učeni že od samega začetka, saj je cel kapitalistični sistem zasnovan na egoističnemu tekmovanju in primerjanju, namesto na sodelovanju. To se kaže povsod, še posebej pa pri moških, ki ponavadi tekmovalnost jemljejo kot nekaj dobrega, kar morajo drugi opaziti, da se zavedajo kdo je 'najboljši' egoist. Vse vrste tekmovalnosti, kjer se tekmovalci ločijo od vseh ostalih in gledajo le na lastno korist je treba ustaviti, ker vedno povzroča zlorabo življenja. Edina smiselna tekmovalnost je ta, kjer sta njen rezultat in posledica lahko le ta, da zmagamo vsi. To pomeni, da se skozi takšno 'tekmovalnost' poišče/uveljavi boljše rešitve, ki bodo vsem zagotovile bolj kakovostno življenje, brez kakršnihkoli zlorabljajočih posledic.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da je vsakršna tekmovalnost vedno dobra in da vedno vzpodbuja razvoj in napredek, kljub praktično vidnim očitnim posledicam, da egoistična tekmovalnost vedno povzroča le prepire, jezo, spletkarjenje, sabotiranje, fizično nasilje, vojne, škodo in opravičuje splošno sovražno nastrojenost in onemogoča konstruktivno sodelovanje vseh.

Odpustim si, da NISEM sprejel in si NISEM dovolil videti, da je edina resnična zmaga lahko samo ta, kadar zmagamo vsi in da lahko dokončno zmagamo le takrat, ko prenehamo tekmovati in pričnemo sodelovati v enosti in enakovrednosti, ter s tem prenehamo sodelovati v energetskih čustvenih igrah zmag in porazov, kjer lahko vedno zmaga samo eden na račun vseh drugih, s čimer se neprestano ustvarjajo zlorabljajoča trenja.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil tekmovati z drugimi moškimi, zato da bi prikril svoje občutke manjvrednosti. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi se z drugimi moškimi primerjal in se ob njih počutil manjvredno. Razumem, da se s takšnimi miselnimi vzorci sabotiram, zato jih ustavim in diham in se z njimi ne primerjam in ne postavljam v manjvreden / večvreden položaj.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da tekmujem z drugimi moškimi za pozornost žensk, namesto da bi videl in spoznal, da to delam zato, ker si sam ne dam pozornosti in ker verjamem, da moram pozornost dobiti od drugih. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi tekmoval z moškimi za pozornost žensk in da bi si želel pozornosti od drugih, namesto tega namenim pozornost samemu sebi in drugim tako, kot bi to želel od drugih.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil živeti v prepričanju, da je življenje tekma iz katere moram čim več iztržiti, preden se konča, namesto da bi se ustavil in dihal ter spoznal, da ravno v takšnem tekmovalnem stanju zamudim samega sebe in vse kot življenje, saj ta obstaja le v vsakem sedanjem trenutku vsakega vdiha in izdiha, jaz pa hitim in težim k zmagovanju v mislih, s predstavljanjem prihodnosti, česar pa nikoli ne morem doseči, ker sem si zmage vedno predstavljal le v glavi skozi misli in čustva, ki niso resnične, saj obstajajo le kot impulzi energije, ki brez fizičnega telesa sploh ne more obstajati. Zato si ne dovolim in ne dopustim, da bi v življenju hitel in stremel v mislih v prihodnost in si predstavljal osebno zmagoslavje, ter iz življenja poskušal čim več iztržiti le za svojo lastno korist. Namesto tega se ustavim, diham in se enakovredno posvetim samemu sebi in vsemu kar fizično tukaj obstaja in se v samo-iskrenosti učim samo-direktivno živeti sedanjost tako, da upoštevam vse enakovredno, tako da bodo vsi vzroki in posledice vedno najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me egoistična želja / energetski občutek po zmagi in tekmovanju motivira, da se premaknem, namesto da bi ustavil odvisnost od energetske 'zunanje' motivacije in premikal samega sebe ter živel in užival samo-direkcijo po principu zdravega razuma, kjer sta moj cilj in motivacija v vsakem sedanjem trenutku vdiha in izdiha ustvarjati takšne posledice, ki so najboljše za vse nas. Ne dovolim in ne dopustim si, da me motivirajo 'zunanji' energetski občutki / želje / hrepenenja, namesto tega se usmerjam po zdravem razumu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil izbirati strani med opazovanjem drugih in se poistovečati z določeno stranjo in zanjo navijati samo zato, da bi podoživel energetske občutke vznemirjenja in zmagoslavja, brez da bi se zavedal, da s tem povzročam nestrpnost do druge strani in trenje, ki posledično vodi v zlorabo življenja. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi sodeloval v energetskih igrah zmag in porazov ter si izbiral strani, samo zato da bi si ustvarjal občutke zmagoslavja na račun drugih. Namesto tega ustavim odvisnost od energij / občutkov zmagoslavja / poraza in obravnavam vse enakovredno in preneham egoistično tekmovati s samim sabo in drugimi. Usmerjam se po principu kar je najboljše za vse življenje, kjer smo vedno zmagovalci vsi.

Maj 2012 - Dan 15 - Odvisnost od 'pozitivnih' energij / občutkov

Kadar berem kakšen blog ali počnem nekaj, kar vzpodbuja mojo samo-iskrenost in proces samo-korekcije, večkrat opazim vzorec, kjer me prešinejo misli, da bi počel kaj drugega, nekaj kjer bi občutil več 'pozitivne' energije/vznemirjenja. To je energija/emocija, ki jo nenehno iščemo skozi naš umsko-zavestni sistem, saj ga z njo poganjamo in ohranjamo lastno odvisnost/suženjstvo do teh energij/misli. Te vzorce je treba ustaviti ravno tako kot vzorce odvisnosti od 'negativnih' energij.

Na določene misli in slike si ustvarjam 'pozitivno' energijo / občutke, s čimer sabotiram samega sebe in se ulovim na lasten umsko-zavestni sistem in ostajam njegov suženj... dokler teh vzorcev ne ustavim in pričnem živeti v praktični realnosti, brez motečih in omejujočih občutkov / energij.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil med branjem/pisanjem/dihanjem ustvarjati misli/občutke/želje po tem, da bi počel kaj drugega, kjer bi občutil 'pozitivno' energijo/čustvo. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi si ustvarjal misli/želje/hotenja o tem, da bi raje počel kakšne druge stvari, kjer bi občutil 'pozitivno' energijo/občutke.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ustvarjati misli/želje/hotenja po nakupu novih stvari/naprav, da bi si s tem poustvaril/podoživel 'pozitivne' občutke vznemirjenja. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi si ustvarjal misli/želje/hotenja po nakupu novih stvari/naprav, zato da bi se še naprej slepil in omejeval z 'pozitivnimi' občutki vznemirjenja.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ustvarjati pozitivne energetske občutke / vznemirjenost ob misli na nakup nove/'boljše' tipkovnice, ob prebiranju novic o novih konzolah / igrah, ob misli na igranju iger, ob misli na program, ki ga programiram in ob katerikoli misli na karkoli, s čimer si poskušam vzbujati pozitivne občutke / vznemirjenost, namesto da bi ustavil energetsko odvisnost od občutkov z dihanjem in bil v vsakem dihu tukaj, stabilen, brez motečih energetskih nihanj, v enosti in enakovrednosti s fizičnim telesom in sveto ter se usmerjal po zdravem razumu glede na to, kar je najboljše za vse in ne po občutkih/energijah.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil hoditi po trgovinah s tehniko, samo zato da bi si vzbujal vznemirjenost in 'pozitivne' občutke ob misli na nakup kakšne izmed stvari. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi šel v trgovino samo zato, da bi si ustvarjal 'pozitivne' energetske občutke / vznemirjenost skozi razmišljanje o nakupu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil sodelovati v energetskem emocionalnem sistemu 'pozitivnih' in 'negativnih' občutkov in nenehno nihati med njimi, namesto da bi se posvetil odpravljanju tega neravnovesja in se naučil živeti stabilno in po zdravem razumu v vsakem trenutku vsakega diha.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se usmerjam preko 'pozitivnih in 'negativnih' občutkov in sem njihov suženj, namesto da bi jih ustavil in se usmerjal  po zdravem razumu glede na fizično realnost in kar je praktično najboljše za vse. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi se podrejal 'pozitivnim' in 'negativnim energetskim občutkom, namesto tega te energije in misli ustavim in se usmerjam v po zdravem razumu.

Maj 2012 - Dan 14 - Vzrok in posledica

V realnosti obstaja zelo pomembno dejstvo, ki enakovredno velja za vsakega izmed nas in nihče mu ne more uiti, ne glede na to kaj si misli ali v kaj verjame: to dejstvo sta vzrok in posledica. Vsako naše dejanje ali ne-dejanje ima vzrok in posledico, ki se odraža fizično. Vsi smo sužnji vzroka in posledice. Kje in kako se posledice odražajo? Kako lahko posledice opazimo? Vse kar moramo storiti je, da pogledamo svet okrog sebe in samega sebe v njem. Vse kar opazujemo so manifestirane posledice. Kje pa so vzroki? Kako opazimo vzroke? Tako, da samo-iskreno pogledamo sebe. Sami smo vzrok za vse naše posledice, ki jih doživljamo. Vsak človek je enakovreden vzrok za vse posledice, ki jih skupaj doživljamo na Zemlji. Zakaj?
Nekdo je nekaj storil, recimo nekomu ukradel denar. Vzrok za to posledico torej ni samo ta človek, temveč tudi vsi mi ostali, ki tega nismo preprečili, ker dopuščamo sistem, kjer večina ljudi nima dovolj denarja za dostojno življenje, posledica česar so posamezniki, ki morajo krasti. To je posledica. Kje je vzrok? V nas ljudeh. Kaj dela policija? Ukvarja se s posledicami. Kaj dela zdravstvo? Ukvarja se s posledicami. Kaj delamo ljudje? Ustvarjamo posledice, za katere je vzrok kje? V nas ljudeh. Lahko preprečimo posledice? Nikoli. Zakaj ne? Ker ima vsako naše dejanje ali ne-dejanje fizično posledico. Torej, kako moramo živeti, da ne bomo trpeli bolečih posledic? Živeti moramo tako, da bodo vse posledice prijetne. Kdaj je sploh mogoče, da so vse posledice prijetne? Edino takrat, ko v samo-iskrenosti vedno praktično živimo po principih, ki so najboljši za vse življenje. To pa pomeni, da moramo vedno vse obravnavati enakovredno in z drugimi ravnati tako, kot bi želeli da drugi ravnajo z nami. Kadarkoli ustvarjamo neprijetne posledice, smo egoist, ker se ločimo od ostalih in se slepimo s prepričanjem, da se našim ustvarjenim neprijetnim posledicam lahko izognemo in da bodo te doletele le druge. Ljudje večinoma verjamejo, da se bodo vsem posledicam izognili s smrtjo. Pa se jim bodo res? Smo res lahko tako zelo prepričani v to? Poglejmo naslednje dejstvo: Naše oko zazna le 1% svetlobnega spektra, ki obstaja. Prav tako naša ušesa in ostali čuti zaznajo le neznatno majhen delež realnosti, kakor tudi inštrumenti, ki nam vedno podajo le omejeno sliko/podatke in ne dejanskega razumevanja realnosti. Smo torej lahko popolnoma prepričani, da bomo res ušli groznim posledicam, ki jih vsi skupaj še vedno ustvarjamo? Mnogi bodo še naprej radi verjeli v takšne izgovore, s katerimi se izmikajo samoodgovornosti. Jaz se bom raje posvetil samo-iskrenosti in samo-korekciji, da bom skupaj z ostalimi začel ustvarjati le takšne posledice, ki bodo vsem vedno zagotavljale dostojno in zabavno življenje v enosti in enakovrednosti. To počnemo in tega se učimo Destonijci. Kako je mogoče, da smo tako prepričani vase, kljub temu da nas toliko ljudi označuje 'negativno'? Smo res tako ne-umni, da razumemo nekaj, kar drugi še niso spoznali? Kaj pa sploh vemo o ne-umnosti? Kakšna je razlika med samo-iskrenostjo in umsko zablodo?

Odpustim si, da nisem sprejel in si dovolil spoznati, da sem sam vzrok vseh fizičnih, miselnih in čustvenih posledic, ki si jih ustvarjam in da sem enakovredno odgovoren za vse ostale posledice, ki jih lahko vidim v svetu. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi odgovornost za posledice prelagal na druge, namesto tega prevzamem popolno odgovornost zase in za svet in stremim k posledicam, ki bodo vsem zagotavljale dostojno in zabavno življenje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se bom posledicam izognil s smrtjo in ta izgovor uporabljati za to, da se mi ni potrebno soočiti s samim sabo in prevzeti odgovornost zase in za svet. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi iskal in uporabljal izgovore in se z njim sabotiral in s tem prelagal prevzemanje samoodgovornosti, saj razumem, da s tem prelagam le neprijetne posledice, ki bodo s časom vedno slabše in bolj grozne, dokler ne bom samo-iskreno spoznal, da jih lahko le sam ustavim s prevzemanjem odgovornosti  zase in za svet.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se bom lahko vedno izognil neprijetnim posledicam, predvsem tistim, ki jih povzročajo drugi, namesto da bi spoznal in razumel, da s tem bežim pred prevzemanjem odgovornosti zase in za svet, s čimer bom ustvaril še več takšnih situacij, pred katerimi bom bežal, vse dokler ne bom prevzel odgovornosti zanje in jih odpravil in v enosti in enakovrednosti z vsemi vedno dovoljeval le takšne vzroke in posledice, ki bodo zagotavljale vsem dostojno in zabavno življenje, po principu kar je najboljše za vse.

Maj 2012 - Dan 13 - Sindrom gnilega otroka / staršev

Grehi staršev se prenašajo na otroke in danes živimo in učimo otroke postati ubogljiv potrošnik skozi sistem kazni in nagrade, kjer si dopustimo otroke manipulirati s sladkarijami, igračami in materialnimi dobrinami, posledica česar so otroci in ljudje, ki nimajo nobenega konkretnega življenjskega principa, preko katerega bi spoštovali vse življenje enakovredno. Dejansko jih s tekmovalnostjo in nagradami naučimo lagati in se pretvarjati biti priden in manipulirati svojo okolico, zato da dobijo sladkarijo ali kakšno drugo materialno dobrino. S svojimi nekontroliranimi reakcijami jim vzbujamo strah in jih učimo držati se svojega nagona po preživetju, vzbujamo jim strah pred drugimi ljudmi, učimo jih tekmovalnosti in kako ta navidezno ustvarja napredek, govorimo jim stvari, ki jih kot odrasli skoraj nikoli sami ne počnemo in od njih zahtevamo verovanje v posmrtno odrešitev, ker smo sami tako gnili, da si ne upamo prevzeti odgovornost za to, kako živimo tukaj in sedaj, v vsej svoji neiskrenosti do samega sebe. Tako ustvarjamo gnile otroke po lastni podobi, ki jim je mar le za materialne dobrine in lastno preživetje na račun drugih. Danes lahko ima otroke vsak, pa naj bo še tako mentalno neuravnotežen in samo-zlorabljajoč. To je nedopustno do otrok in nedopustno do življenja na sploh.


Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da imam pravico imeti otroke samo zato, ker imam spolne organe in željo po ustvarjanju svoje 'lastnine'.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si otroke in jih obravnavati kot svojo lastnino, zato da bi na njih lahko prenašal svoje želje in ideje in skozi njih 'popravljal' svoje napake, namesto da bi popravil samega sebe in spoštoval vsakega otroka kot enakovredno živo bitje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si otroke, zato ker me je strah smrti in bi rad nadaljeval svoje življenje skozi njih, da bi me ohranjali in častili, namesto da bi ustavil strah pred smrtjo in spoznal ter razumel, da si želim čaščenja in spoštovanja zato, ker se sam nisem nikoli spoštoval.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti otroke zato, ker me je strah starosti in bi si rad zagotovil nekoga, ki bo zame skrbel in me negoval, namesto da bi ustavil ta strah in poskrbel za družbo, kjer nikogar ne bo strah starosti in kjer ne bo nikomur potrebno imeti otrok iz strahu pred starostjo.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da so otroci takšni kot so po svoji naravi, namesto da bi spoznal in razumel, da so otroci takšni zaradi svojih staršev in da otroci meni kot staršu kažejo moje zrcalo in da sem jaz tisti, s katerim je nekaj hudo narobe, kadar se moji otroci obnašajo zlorabljajoče.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da mi ni potrebno ničesar vedeti o vzgoji otrok in da imam pravico imeti otroke kadarkoli, ne glede na to kakšno zlorabo bom s tem ustvaril.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil sodelovati sistemu kazen / nagrada in manipulirati svoje starše, zato da bi dobil kar sem želel.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da razvajam otroke s sladkarijami, zato da bi me ubogali in pustili pri miru, namesto da prevzel odgovornost zase in svoje posledice in se naučil z zgledom učiti otroke principov, ki so najboljši za vse življenje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil kriviti otroke za svoje občutke in slabo voljo, namesto da bi spoznal in razumel, da sem za svoje misli/občutke in posledice odgovoren sam in moram zato prevzeti odgovornost zase, ker bom v nasprotnem primeru zlorabljal otroke in samega sebe.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil sovražiti svoje starše, namesto da bi spoznal in razumel, da sem za svoje občutke odgovoren sam.

Maj 2012 - Dan 12 - Lenoba & Starostne razlike

Danes zjutraj sem opazil vzorec, v katerem se prepuščam jutranji lenobi:

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se zjutraj, ko se zbudim, prepustim vzorcu občutkov zaspanosti in lenobe, namesto da bi to z dihanjem ustavil in vstal.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da moram spati več kot 6 ur zato, da sem naspan in spočit, čeprav vem, da je 6 ur počitka za moje telo popolnoma dovolj in da so vse ostalo moja umska prepričanja in verovanja, s katerimi sabotiram samega sebe.

Veliko umskih zablod imamo ljudje v povezavi s starostjo, s čimer si ustvarjamo občutke manjvrednosti in večvrednosti:

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da so starejši ljudje od mene 'več kot' jaz in da jih moram bolj spoštovati in se jih bati, namesto da bi spoznal in razumel, da smo vsi enakovredni, ne glede na starost ali izkušnje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da imajo starejši ljudje vedno več izkušenj, da imajo vedno prav in da so 'bolj pametni' od mlajših.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da moram starejše ljudi ubogati samo zato, ker so starejši.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti 'manj kot'/neenakovredno v družbi starejših ljudi ter 'več kot'/superiorno v družbi mlajših ljudi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da so mlajši ljudje 'bolj neumni' in imajo privzeto manj izkušenj in da me morajo zato ubogati in spoštovati bolj kot druge.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obravnavati in soditi vrednost ljudi različno, glede na njihovo starost/sposobnost, namesto da bi spoznal in razumel enakovrednosti življenja in obravnaval ter pomagal vsakemu enakovredno, tako kot bi želel da drugi pomagajo in obravnavajo mene.

April 2012 - Dan 11 - Odpor

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ustvariti občutke odpora do pisanja in jih opravičevati z izgovori.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me občutek odpora vodi in odvrne od samo-direkcije, namesto da bi ga odpravil z zavednim dihanjem in samo-korekcijo. Kadar opazim in se zavem, da imam občutke odpora - se ustavim in diham. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi me ta občutek odpora vodil in me odvrnil od lastne samo-direkcije. Namesto tega ga ustavim z zavednim dihanjem in se fizično vodim ter opravim in dokončam, kar sem si zadal v samo-direkciji.

April 2012 - Dan 10 - Ne glej! & Zaspanost ob branju

Opazil sem, da me postane strah in sram, ko nekdo začne opazovati kaj pišem ali če se s kom pogovarjam preko spleta.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil občutke sramu in strahu, kadar me nekdo opazuje kako pišem ali se pogovarjam z nekom preko spleta.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da se mi bo nekdo smejal in me označil za smešnega, neumnega in manjvrednega.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obsojati samega sebe kot smešnega, neumnega in manjvrednega.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se moram drugim dokazati kot pameten in spoštovanja vreden, namesto da bi spoznal in razumel, da moram spoštovati samega sebe enako kot druge in da je primerjanje 'pametnosti' egoistična energetska igra polarnosti med 'večvrednostjo' in 'manjvrednostjo'.
Kadar opazim, da se obsojam ali da me je strah in sram, ko me nekdo gleda kako pišem ali se z nekom pogovarjam - se ustavim in diham. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi se primerjal in dokazoval, namesto tega se ustavim in diham in vzpostavim samo-direkcijo.

Večkrat se mi dogaja, da med branjem postanem zelo zaspan, zato sem danes začel izvajati korekcijo, kjer kadar opazim ta vzorec, rečem 'stop, ne bom zaspan med branjem!'. Ta popravek je zelo učinkovit, ker vem, da moja zaspanost prihaja iz umskih vzorcev, s katerimi sabotiram samega sebe, da ne bi bil učinkovit in da mi ne bi bilo treba biti samo-odgovoren in samo-direktiven. S tem pa ta vzorec prekinem in vzpostavim samo-direkcijo.

April 2012 - Dan 9 - Sramoten seks!

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil občutke sramu ob tem, ko se z nekom pogovarjam o seksu.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil označevati seks kot nekaj sramotnega.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil reagirati s smehom ob občutkih sramu, ko se pogovarjam o seksu, namesto da bi ustavil definicije in samo-obsojanje in dojel, da seks ni sramoten in smešen in se o njem pogovarjal enako kot o katerikoli drugi stvari.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil označevati nage ljudi kot smešne in čudne.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil občutke sramu, kadar nekoga vidim nagega.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil občutke sramu, če nekdo vidi/gleda moje mednožje.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se primerjam z drugimi moškimi, med tem ko se pogovarjam o seksu in se počutiti manjvrednega, kara se mi zdi, da je nekdo 'boljši'.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti več vrednega, kadar označim nekoga kot 'slabšega' v seksu.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil označevati ljudi, ki seksajo več, z večimi, večjimi, dlje in doživijo ali pripravijo partnerja do več orgazmov kot boljše za seks in večvredne in tiste ki seksajo manj, z manj partnerji, imajo manjše, manj časa in doživijo ali pripravijo partnerja do manj orgazmov kot manjvredne in slabše.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil označevati analen seks kot sramoten, manjvreden in zlorabljajoč in ljudi, ki to počnejo kot perverzne.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obsojati samega sebe kot perverznega in manjvrednega ob misli na to, da bi seksal analno.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da je sramotno, če mi penis pred in med seksom ves čas ne stoji.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil občutke manjvrednosti, kadar partner ne doživi orgazma.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da je orgazem bistvo seksa, namesto da bi ustavil odvisnost od teh energetskih občutkov in užival v fizičnem dotiku.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil občutke sramu in se obsojati kot manjvrednega, kadar doživim orgazem prej kot moj partner.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil označevati samozadovoljevanje kot sramotno.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil občutke sramu in manjvrednosti, kadar me nekdo vidi/gleda kako se samozadovoljujem.

April 2012 - Dan 8 - Samo-usmeritev, ljubosumje, prenašanje krivde na druge

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil čakati, da me drugi usmerijo, namesto da bi vedno bil samo-direktiven in delal po zdravem razumu tako, kot je najboljše za vse. Kadar opazim in se zavem, da čakam druge, da me usmerijo, preneham čakati in se zavem, da je lahko učinkovito usmerjam le sam. Zato se samo-iskreno usmerim po zdravem razumu, tako kot je najboljše za vse in se preneham čakati.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil postati ljubosumen na druge, kadar vidim kaj počnejo ali kadar si mislim kaj počnejo. Kadar opazim in se zavem, da sem ljubosumen in da mislim na to kaj drugi počnejo - se ustavim in diham. Ne dovolim si, da bi se primerjal z drugimi in si ustvarjal občutke ljubosumja. Namesto tega se zavem moje enakovrednosti in samodirekcije, zato prevzamem samo-odgovornost za svoje dobro počutje in zabavo in se usmerim v praktične aktivnosti, ki jih lahko počnem in s tem prekinem vzorec primerjanja in ljubosumja.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obsojati ljudi in postati jezen, zato ker se mi zdijo neodgovorni in brez samo-direkcije. Kadar opazim in se zavem, da obsojam ljudi in postajam jezen, zato ker opazim njihovo neodgovornost in pomanjkanje samo-direkcije - se ustavim in diham. Zavem se, da moram najprej pogledati nase, kje se obsojam sam in kje sem še sam neodgovoren in brez samo-direkcije. Ne dovolim in ne dopustim si obsojati drugih ali sebe in se jeziti nanje/nase, temveč enostavno prevzamem samo-odgovornost za svoje misli in občutke ter jih ustavim. Po zdravem razumu se samo-direktivno usmerim in v samo-iskrenosti naredim popravek ter z zgledom in odkritim pogovorom pomagam tudi drugim, da vzpostavijo zdrav razum in samo-direkcijo.