Dan 184 - Jaz in moja čustva

S pisanjem bom raziskal svoj odnos do lastnih čustev. Kdo sem jaz v povezavi z mojimi čustvi? Kako jih obravnavam?

Ugotavljam, da sem se v življenju večino časa podrejal lastnim čustvom, saj sem v njih redkokdaj podvomil, če sploh kdaj. Vsaj dokler nisem bil opozorjen na to, da se jim podrejam brez potrebe in da si s tem škodujem. Takrat sem v samo-iskrenosti takoj ugotovil, da se lastnim mislim in čustvom zares podrejam, tako ko vsi ostali ljudje, kar jih poznam. Zanimivo je spoznati, kako so misli in čustva neposredno povezana in kako so del nas, ter kako si jih dejansko sami ustvarjamo v lastnem umu in telesu. Še bolj zanimivo pa je to, kako se jim hkrati začnemo avtomatično podrejati in se obnašati tako, kot da imajo popolno oblast nad nami. V tem smislu smo razdvojeni od samega sebe. Vsi vemo, da si misli in čustva sami ustvarjamo (vsaj za misli smo večinoma prepričani, če že za čustva ne), hkrati pa se jim podrejamo, kot da so naše misli in čustva (naš ego) sveta stvar, v katero se niti pod razno ne sme podvomiti. Že res, da včasih podvomimo v lastne ideje, ravnanja in zamisli. Toda, ali kdaj sploh podvomimo v samo naravo, v sam izvor naših misli in čustev? Jaz že vem, da nisem nikoli. Vse dokler nisem bil opozorjen na to, da se jim podrejam, da se s tem omejujem in si delam škodo. Pa ne samo sebi, tudi bližnjim in drugim. Meni se je zdelo šokantno, da do takrat v življenju še nikoli nisem podvomil v izvor lastnih misli in čustev. Potem sem se začel spraševati. Od kod prihajajo moje misli in čustva? Si jih sam ustvarjam? Zakaj si jih sploh ustvarjam? A so mi vedno v pomoč? Kje pa! Ja, kako torej, zakaj to sploh počnem? Zelo zanimivo dejstvo je namreč to, da so naše misli in čustva vedno primarno naravnane sebično, ker si jih vedno ustvarjamo le zase. Kadar se mislim in čustvom podrejamo, nikoli zares ne upoštevamo drugih, ampak le lastna hotenja, strahove, sodbe, itd. V takšnem stanju se vedno vse vrti zgolj okrog naših sebičnih teženj, ki so seveda večinoma drugim v škodo, čeprav si tega ne priznamo. Najpogosteje naše misli in čustva tudi opravičujemo in branimo z raznimi izgovori, češ, da imamo pravico tako misliti in tako čustvovati in da so itak drugi krivi za to. Pa so res? Niso. Primer: Nekdo bi denimo lahko rekel, da se počuti zaljubljeno zaradi neke druge osebe. Pa se res? Kako lahko nekdo sploh kaj takega trdi, če pa še v življenju nikoli ni v samo-iskrenosti raziskal, zakaj se sploh počuti zaljubljeno in kako je to čustvo sploh nastalo v telesu? Ko sem jaz to storil, sem ugotovil, da sem si čustvo ljubezni ustvaril sam. A to še ni vse! Pod tem čustvom se je v resnici skrivalo čustvo strahu. Bilo me je strah, da bom sam, da mi ne bo nihče pomagal, zato sem kot nasprotno polarnost čustva strahu ustvaril čustvo ljubezni, da sem z njim zamaskiral svoj strah. Seveda se takrat sploh nisem zares zavedal, da to počnem. Prepričan sem bil, da so čustva nekaj samoumevnega in da nimam vpliva na njih. Mislil sem, da če me je strah samote, je to pač zato, ker ne znam živeti in da zato nekoga potrebujem, da mi pomaga. Na tem mestu pa sem tudi samo-iskreno ugotovil, da sem zaradi točno tega čustva "ljubezni" zlorabljal druge ljudi, konkretno moje partnerje. Zakaj? Ker sem bil z njimi zaradi strahu! To je sebično, ker v takšnem stanju želimo druge manipulirati tako, da bomo zadostili svojim sebičnim težnjam. Dokler nas je recimo strah, da bomo sami, ne moremo zares z nekom zgraditi resnično vzajemno podpornega odnosa, ker se brez potrebe vedno podrejamo svojim strahovom. Želel sem torej, da moja partnerka prevzame odgovornost zame, namesto da bi si pomagal sam. Seveda si takrat še nisem znal, ker nisem poznal samo-iskrenega samo-odpuščanja in pripadajočih orodij. Toda zdaj jih poznam in vem kako odstraniti strahove in druge umsko-čustvene zablode, zato si lahko storjene zlorabe odpustim le tako, da se dejansko popravim in jih preneham izvajati in živeti. Da se torej na vseh ravneh svojega življenja uskladim s principom: ne obravnavaj drugih tako, kot nočeš biti obravnavan sam. Danes se mi torej ta absurd strahu in zaljubljenosti in splošnega podrejanja lastnim čustvom in mislim zdi skrajno smešen, saj sem skozi pisanje in samo-odpuščanje prišel do spoznanja, da se strahu in vseh prepričanj, čustvenih reakcij in škodljivih navad lahko osvobodim, ker se z njimi zgolj po nepotrebnem omejujem in si onemogočam, da bi živel sproščeno in zadovoljno sam s seboj, v vsakem trenutku vdiha in izdiha, ne glede na to, kje sem in s kom. Popolnoma brez potrebe je, da bi neprestano mislil in se prepričeval ter se poosebljal z mislimi o tem, kako ne znam živeti, kako ne zmorem, kako sem manjvreden, kako me živcira to in ono in kako me je strah tega in tretjega, in še posebej misli in prepričanj o tem, kako potrebujem to in ono in tretje, zato da bom lahko zadovoljen in srečen sam s seboj. Zakaj bi to počel? Zakaj bi si ustvarjal takšne misli in takšna čustva, zakaj bi se tako razdvajal in trpinčil, če pa mi vsega tega sploh ni treba? Saj sem vendar bil nor, da sem to sploh počel!

Ljudje se skozi odraščanje prepričamo v ogromno stvari, navad, verovanj, prepričanj, hotenj, poželenj, čustvenih reakcij in posledičnih vzorcev vedenja, s katerim se potem omejujemo in si grenimo življenje in se delamo nesrečne. Kako ne bi, ko pa to počno vsi okrog nas in ko nam nikoli nihče ni povedal, da nam tega ni treba. Jaz imam to srečo, da mi je to bilo povedano in predstavljeno zelo podrobno. Zato sem tudi sam odločen, da bom o tem povedal vsakemu, ki me bo pripravljen slišati, ker vem kako je, dokler tega ne veš. Vem kako je, dokler ne poznaš samo-odpuščanja in drugih orodij samo-pomoči, ko te čustva in razne miselne skrbi premetavajo sem in tja. Vem kako je, ko nisi v nič zares prepričan, ko ne veš, ali si usodo krojiš sam, ali ti jo kdo drug. Vem kako je, ko misliš, da ti vedno nekaj manjka, ko nikoli nisi zadovoljen in ko si prepričan, da je to, kar potrebuješ za svojo srečo, vedno nekje tam zunaj, izven dosega. Vem kako je, ko veš, da je z ljudmi in svetom nekaj hudo narobe, a ne znaš natančno povedati kaj. Zato sem si toliko bolj hvaležen za to, da sem takrat prisluhnil in se opogumil, ter začel samo-iskreno opazovati sebe in uporabljati samo-odpuščanje, ko mi je to bilo predstavljeno in razloženo. Hvala samemu sebi, da sem si dal to priložnost, saj bi v nasprotnem primeru še danes bil čustvena razvalina, kjer bi me bilo vsega strah in bi se počutil kot totalna zguba, ki ji ni nič jasno, ki nikoli ne bo srečna in ki nikoli ne bo dosegla želenega. Škoda le, da ne morem tega znanja vliti drugim v glavo in jim tako pomagati, ker si lahko pomaga zgolj in samo vsak sam tako, da si da to priložnost. Jaz lahko drugim samo pomagam hitreje razumeti moč samo-iskrenega samo-odpuščanja skozi pisanje in samo-direkcije, ko me je kdo pripravljen poslušati ali me kaj vprašati. Na žalost takšnih ljudi še vedno ni veliko, kar je na nek način grozljivo, saj to pomeni, da si večina ljudi nekje v sebi noče dati te priložnosti, da bi se spremenili in živeli bolj sproščeno in neobremenjeno s samim sabo in z drugimi. To pomeni, da so na neki ravni nad seboj že obupali. Ampak! Za tem obupom nad samim seboj so zopet zgolj misli in čustva, ki se jih da odpraviti s samo-odpuščanjem. Ja, tako enostavno je to. Bodite samo-iskreni, pa boste videli. Očitno je, da se s podrejanjem lastnim mislim in čustvom večinoma zgolj omejujemo, namesto da bi vedno živeli v sedanjem trenutku vsakega vdiha in izdiha, po principu: sprejmi sebe kot vsemu in vsakemu enakovrednega in ne obravnavaj drugih tako, kot ne bi hotel biti obravnavan sam na njihovem mestu. Ta princip življenja je najboljši za vse. Toda potrebno se ga je naučiti in navaditi dosledno aplicirati v praktičnem življenju. To pa je proces.

Kdor teh stvari še ni nikoli preučil samo-iskreno, si bo verjetno mislil, da malo preveč filozofiram in pretiravam. Toda vsi ljudje smo bolj ali manj shizofreni, dokler se slepo podrejamo lastnim mislim in čustvom, ker si najprej sami ustvarimo razna prepričanja in posledično tudi čustvene reakcije, potem pa se jim podrejamo do te mere, da verjamemo, da se sploh ne moremo spremeniti in da smo (ljudje) pač taki, kakršni smo, po "naravi". To je absurd. Stvar je žalostno smešna, ker pač ne drži. Ker smo si neko misel, prepričanje ali verovanje sami ustvarili, ga lahko tudi sami odstranimo. Ker smo si neko čustvo ali čustveno reakcijo sami ustvarili, jo lahko tudi sami odstranimo. Tako si lahko tudi katerokoli navado sami odstranimo, ker smo si jo sami ustvarili. Za vse, kar smo, smo torej sami odgovorni, ker smo se sami ustvarili v osebo, kakršna smo. Ah, ampak naš ego to zelo nerad sliši. Zakaj? Pa smo spet pri čustvenih reakcijah in pri mislih, ki se nam vrtijo po glavi, brez da bi se sploh resnično zavedali, kako in zakaj. To lahko ugotovimo samo, ko smo samo-iskreni, ko se začnemo sami usmerjati tako, da si začnemo misli in čustvene reakcij izpisovati, kot to recimo počnem sam in še mnogo drugih. Tako počasi prevzemamo odgovornost zanje nazaj v svoje roke, ker se lastnim mislim in čustvom prenehamo podrejati. Namesto tega se z njimi poenakovredimo z namenom, da jih ustavimo. Da smo torej sam svoj vodja, ki si misli in čustva ustvarja samo takrat, ko se sam tako zavestno odloči. Šele takrat se lahko resnično začnemo sami odločati, kaj bomo mislili in katero čustvo si bomo ustvarili, če sploh. S tem pa, kakšen človek bomo. Dokler nas vodijo čustva, ne moremo zares živeti po nobenem principu. Smo neke vrste živi robot, ki se obnaša tako, ko mu to narekujejo miselne in čustvene reakcije in energije. Če v telesu začutimo energijo, ki je podobna žalosti, smo žalostni. Če je energija podobna jezi, smo jezni. Če začutimo strah, nam misli pobezljajo. Vem, kako je to. Vem pa tudi, kako je, ko ni treba, da je tako. In povem vam, razlika je ogromna. Svojega trenutnega stanja mirnosti v sebi ter razumevanja in sprejemanja samega sebe in posledično tudi drugih, ne bi zamenjal za nič na svetu. Brez uporabe pisanja in samo-odpuščanja ter brez pomoči soljudi, Destonijcev, ki počnejo enako, se mi ne bi nikoli uspelo osvoboditi tolikih samo-omejitev, zablod ter čustvenih reakcij in nemirov, kolikor sem se jih že. Ne, nisem še končal, kje pa! Zdaj, ko sem ugotovil, kaj vse zmorem, če si le dam priložnost, zdaj sem šele začel. Ja, osvobajanje samega sebe od lastnih zablod je večleten proces, saj smo tudi več let ustvarjali lastne zablojene osebnostne umsko-čustvene konstrukte, s katerimi smo se po nepotrebnem omejili in se jim podredili. Če pričakujete instant rešitev v obliki tablete, boste razočarani (ah, pa smo spet pri nepotrebnih čustvenih reakcijah in njim podrejanju, kako zabavno). Vabljeni, če vas torej že zanima osvobajanje od lastnih umsko-čustvenih samo-omejitev in bremen in če vas zanima ustvarjanje sveta, ki je najboljši za vse. Se vidimo in slišimo, ko se pridružite!

---

Vabljeni v mednarodno FaceBook skupino, kot tudi lokalno, slovensko FaceBook skupino, kjer boste našli še več samopodpornih spletnih dnevnikov.

Naučite se samo-odpuščanja in se osvobodite vseh svojih čustvenih bremen, strahov in umskih samo-omejitev, naučite se učinkovite samo-podpore in samo-direkcije in postanite sam svoj vodja: Desteni'I'Process Lite, na kratko DIP Lite, je brezplačen spletni tečaj, kjer so omenjena orodja predstavljena na enostaven in zabaven način.

Predlog sistemske rešitve za zagotovitev dostojnega življenja vsem: Living Income Guaranteed (LIG)
Opis je na voljo tudi v slovenščini: Predlog za Zagotovljen Življenjski Dohodek (ZŽD / LIG)

Dan 179 - Specifične podrobnosti (v katerih je hudič)

Danes sem še enkrat preveril, kje odlašam s stvarmi zaradi občutkov odpora. Ugotovil sem, da to še počnem, zato bom v naslednjih dneh spet bolj pozoren na to, da to odpravim. Pri tem si bom pomagal z urnikom, kjer si bom zapisal, katera opravila lahko naredim, potem pa jih bom po vrsti opravljal.

Zjutraj sem s pomočjo sanj prepoznal še nekaj čustvenih hotenj v povezavi z ženskami.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti/hoteti/hrepeneti si doživeti čustvo/občutek moči, varnosti, pomembnosti, moškosti, zaljubljenosti ob tem, ko bi v rokah/naročju držal žensko, ki je manjša od mene v smislu, da jo dojemam kot krhko, nebogljeno, in jo varoval pred svetom in ji bil vse, kar pričakuje/potrebuje od moškega. Ko opazim in se zavem, da si želim/hočem/hrepenim po čustvu/občutku moči, varnosti, pomembnosti, moškosti, zaljubljenosti ob tem, ko bi v rokah/naročju držal žensko, ki je manjša od mene v smislu, da jo dojemam kot krhko, nebogljeno - se ustavim in diham. Zavedam se, da si s tem dejansko želim čustvenega odnosa z žensko, kjer bi dojemal, da me nekdo potrebuje, da bi se lahko počutil pomembnega in potrebnega. Obvezujem se, da si ne bom več zamišljal tega, kako bi držal v naročju neko žensko zato, da bi si ustvarjal čustvo/občutek moči, varnosti, pomembnosti, moškosti in zaljubljenosti. Namesto tega bom prakticiral spoznanje, da vse to že sem, ker si vse to lahko dam sam, zato ne bom več projiciral želje na drugo žensko, ker se s tem razdvajam/odtujujem od samega sebe.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si seksati z žensko, ki je manjša, bolj drobna od mene zaradi predstave/ideje, da bi se ob njej počutil bolj možato in da bi jo lahko bolj zadovoljil kot moški. Ko opazim in se zavem, da se želim seksati z žensko, ki je manjša, bolj drobna od mene in da verjamem, da bi takšno žensko lahko bolj zadovoljil kot moški - se ustavim in diham. Zavedam se, da sem si ta občutek ustvaril kot nasprotje občutka nemožatosti, manjvrednosti, kadar sem ob ženski, ki je ne dojemam kot manjše in drobne. Zato se obvezujem, da si ne bom več domišljal, da sem lahko možat in da lahko zadovoljim le manjšo, suho žensko. Namesto tega se bom zavedal, da nobenega od teh čustev ne potrebujem, ker je veliko bolje, da se vedno osredotočim na zavedno dihanje in fizično doživljanje samega sebe ob moji partnerki, kjer se ne rabim pogojevati z dojemanjem tega, kakšna je njena fizična podoba.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti/hoteti si objemati žensko zato, da bi se ob tem počutil varno, srečno, zaljubljeno, sprejeto, zaželeno, možato, pomembno. Ko opazim in se zavem, da si želim/hočem objemati žensko zato, da bi se ob tem / njej počutil varno, srečno, zaljubljeno, sprejeto, zaželeno, možato, pomembno - se ustavim in diham. Zavedam se, da se s tako željo ločujem in razdvajam od varnosti, sreče, zaljubljenosti, sprejetosti, zaželenosti, možatosti, pomembnosti, saj verjamem, da potrebujem nekaj izven sebe (žensko), da to lahko imam. Zato se obvezujem, da si ne bom več domišljal, da potrebujem žensko, ki jo bom lahko objemal zato, da bi se počutil varno, srečno, zaljubljeno, sprejeto, zaželeno, možato, pomembno. Namesto tega bom vedno sam svoja varnost, sreča, zaljubljenost, sprejetost, zaželenost, možatost, pomembnost.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil svoja hotenja po pozitivnih občutkih projicirati na ženske. Ko opazim in se zavem, da verjamem, da potrebujem določeno žensko, ker si želim kakšnega pozitivnega čustva - se ustavim in diham. Zavedam se, da se s tem ločujem od tega čustva, za katerega mislim, da ga bom dobil ob ženski, kar je absurd, ker si vse občutke ustvarjam sam. Zato se obvezujem, da bom ustavil vsakršno željo po pozitivnih čustvih, še posebej do žensk, v razumevanju, da se s tem zgolj po nepotrebnem podrejam čustvom in jih projiciram na ženske, namesto da bi diha in užival sam s seboj v vsakem dihu.

Opazil sem tudi, da dobim občutke odpora, ko pomislim na jutro in to, da imam načrt opravil, ki jih lahko opravim.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil čutiti odpor ob misli na to, da se bom zjutraj zbudil in imel seznam opravil, ki jih lahko opravim. Ko opazi in se zavem, da ustim odpor ob misli na to, da se bom zjutraj zbudil in imel seznam opravil, ki jih lahko naredim - se ustavim in diham. Zavedam se, da se s tem sabotiram po nepotrebnem, ker lahko enostavno diham in uživam pri tem, ko zjutraj že vem, kaj bom počel in ko ta opravila izvajam. Zato se obvezujem, da si ne bom več ustvarjal občutka odpora ob misli na to, da se bom zjutraj zbudil in imel seznam opravil, ki jih lahko opravim. Namesto tega bom dvakrat globoko vdihnil v zadovoljstvu in razumevanju, da lahko naredim kaj koristnega.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ustvarjati občutek teže s tem, da pomislim na vsa opravila, ki jih še moram opraviti, namesto da bi se osredotočil zgolj na prvega in/ali vsakega naslednjega posebej. Ko opazim in se zavem, da si ustvarjam občutek teže ob tem, ko pomislim na vsa opravila, ki jih še lahko opravim - se ustavim in diham. Obvezujem se, da se ne bom več sabotiral na tak način. Namesto tega se bom osredotočil zgolj na prvo opravilo in vsako naslednje posebej.

Dan 79 - Pozitivni občutki nas zaslepijo

Dan 78 je v angleščini.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil bati se izgubiti/odpraviti željo po sledenju pozitivnim občutkom in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da je to moja pravica, namesto da bi spoznal in razumel, da s tem živim v mislih namesto v realnosti s tem, ko gledam samo na svoje občutke, misli, želje. Ko opazim in se zavem, da se upiram odpravi želje po sledenju pozitivnim občutkom - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da je sledenje in doživljanje pozitivnih občutkov zgolj drug del polarnosti doživljanja negativnih občutkov, ki slej kot prej pridejo za dobrimi, da se energije izravnajo. Zavedam se, da je veliko bolje, da se obema polaritetama izognem tako, da s samo-odpuščanjem odpravim željo po sledenju pozitivnim občutkom kot tudi vse negativne občutke. Obvezujem se, da bom odstranil vse želje po sledenju pozitivnim občutkom in hkrati vse negativne občutke s samo-odpuščanjem in samo-usmerjanjem v dihu po zdravem razumu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil zamišljati si, kako bi se počutil v določenih situacijah, ob katerih bi si ustvarjal/bi doživljal pozitivne občutke. Ko opazim in se zavem, da si zamišljam sebe v situacijah, ob katerih bi doživljal pozitivne občutke - se ustavim in diham. Zavedam se, da se s tem sabotiram in skozi občutke tako, da dajem v takem trenutku pozitivnim občutkom večjo veljavo od sebe kot življenja, pri čemer pozabim na negativne občutke, ki jim sledijo, s tem pa si dopuščam spet zapasti v cikel, kjer dopuščam, da me usmerjajo pozitivni/negativni občutki. Obvezujem se, da se ne bom več zamišljal v situacijah, ob katerih bo doživljal/si ustvarjal pozitivne občutke, namesto tega bom uporabil samo-odpuščanje in se usmeril v dihu ob zavedanju, da je pozitivnim občutkom sledijo negativni in da je zame in za vse najboljše, da se to ustavim, da se bom lahko vedno usmerjal v dihu po zdravem razumu, brez motečih pozitivnih/negativnih občutkov.

Sanjarjenje o partnerki

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil zamišljati si sebe ob partnerki in sanjariti o njej ter si tako ustvarjati pozitivne občutke vznemirjenja, sreče, varnosti in se s tem ločiti od samega sebe skozi energijo/občutke, ter se v njih skriti pred prevzemanjem popolne odgovornosti za ustvarjanje le-teh, kakor tudi negativnih občutkov osamljenosti, žalosti in strahu, kadar nimam partnerke in nisem z njo. Spoznal sem in razumem, da si s tem ustvarjam polarnost pozitivnih občutkov vznemirjenja, sreče, varnosti, kar bo neizbežno vodilo v negativne občutke osamljenosti, žalosti in strahu v situaciji, ko ne bom imel partnerke in ne bom z njo.

Kadar opazim in se zavem, da sanjarim o partnerki in si s tem ustvarjam pozitivne občutke – se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom vsakršno misel/sanjarjenje/ustvarjanje občutkov v povezavi s partnerko ter točko, ki je to sprožila, takoj odpravil s samoodpuščanjem, dihanjem in samo-korekcijo ter se usmeril po zdravem razumu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da 'romantična' počasna glasba obstaja kot sprožilec v meni, ob katerem začnem razmišljati o partnerki in podoživljati občutke ljubezni, sreče, varnosti oziroma osamljenosti, žalosti in strahu, glede na to ali imam/sem s partnerko ali ne. Spoznal sem in razumem, da se z ustvarjanjem teh energijskih občutkov ločim od samega sebe in vsega kar je tu, zato da omogočim preživetje egu kot energiji in s tem zlorabljam samega sebe. Kadar opazim in se zavem, da sem ob 'romantični' počasna glasbi začel razmišljati o partnerki in ustvarjati občutke ljubezni, sreče, varnosti oziroma osamljenosti, žalosti, strahu – se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom vsakršno sanjarjenje o partnerki z ustvarjanjem občutkov takoj odstranil s samoodpuščanjem, dihanjem in samokorekcijo ter se pripeljal nazaj sem v fizično realnost, kjer se zavedam vsakega vdiha in izdiha.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil projicirati razmišljanje o življenju s partnerko v prihodnost in si ob tem ustvarjati pozitivne občutke vznemirjenja, sreče, varnosti, ljubezni in hkrati si odpustim, da si nisem dovolil spoznati, da si s tem pripravljam razočaranje z občutki osamljenosti in žalosti, ko se to ne bo zgodilo oz. ko tega ne bo več. Ko opazim in se zavem, da sanjarim o življenju s partnerko v prihodnosti in si ob tem ustvarjam pozitivne občutke vznemirjenja, sreče, varnosti, ljubezni – se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom vsak poskus sanjarjenja o življenju s partnerko in ustvarjanja energij takoj ustavil s samoodpuščanjem, dihanjem in samokorekcijo, ter se pripeljal nazaj k sebi v fizično realnost, kjer se zavedam vsakega svojega vdiha in izdiha in se usmeril po zdravem razumu in tem kar je najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil postati vznemirjen in si ustvarjati občutke sreče, veselja, varnosti, ljubezni, kadar opazim, da je X na voljo za pogovor/druženje ter skozi to iskati 'več' sebe skozi ustvarjanje pozitivnih občutkov. Spoznal sem in razumem, da se skozi iskanje nečesa 'več' od sebe in skozi ustvarjanje občutkov sreče, veselja, varnosti, ljubezni, ko je X na voljo za pogovor/druženje, ločim od samega sebe in se zlorabljam skozi energijo, ki jo ustvarjam za preživetja ega. Kadar opazim in se zavem, da si ustvarjam občutke sreče, varnosti, ljubezni, kadar je X na voljo za pogovor/druženje – se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom vsakršno pričakovanje in ustvarjanje občutkov sreče, veselja, varnosti, ljubezni do X, ko je ta na voljo za pogovor/druženje, takoj ustavil s samoodpuščanjem, dihanjem in samokorekcijo.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil izogibati se prevzemu popolne odgovornosti zase skozi željo po partnerki, kjer bi se lahko skril za dobrimi občutki ljubezni, s katerimi v resnici prikrivam svoj strah pred prevzemom popolne samo-odgovornosti. Ko opazim in se zavem, da si ustvarjam željo po partnerki (po pogovoru z njo, druženju z njo) – se ustavim in diham. Zavezujem se, da bom vsakršno željo po partnerki takoj odstranil s samoodpuščanjem, dihanjem in samokorekcijo, prav tako se obvezujem, da bom poiskal vse vzroke/točke, ki so to sprožile in jih odstranil s samoodpuščanjem in samokorekcijo ter se usmeril po zdravem razumu in tem kar je najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi me X zapustila in mi ne bi bila več na voljo in v podporo in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da potrebujem X za to, da bom lahko doživljal srečo, ljubezen, veselje. Spoznal sem in razumem, da se s tem izmikam prevzemu popolne odgovornosti zase in za svoje občutke. Ko opazim in se zavem, da me je strah, da bi me X zapustila – se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom vsakršen strah pred 'izgubo' X takoj odstranil s samoodpuščanjem in samokorekcijo, prav tako se obvezujem, da bom poiskal vse točke, ki so to sprožile in jih odstranil s samoodpuščanjem, samokorekcijo in prevzemom popoldne samo-odgovornosti ter se usmeril po zdravem razumu in tem kar je najboljše za vse življenje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da potrebujem X za podporo in pomoč do te mere, da brez nje ne morem učinkovito hoditi procesa samo-korekcije. Spoznal sem in razumem, da se s tem samo izmikam prevzemu popolne samo-odgovornosti. Ko opazim in se zavem, da verjamem da potrebujem X za to, da lahko učinkovito hodim proces samo-korekcije – se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom vsako izmikanje prevzemanja popolne samo-odgovornosti in vsako verovanje v to, da potrebujem X/nekoga za učinkovito izvajanje samo-korekcije takoj ustavil s samoodpuščanjem, dihanjem in samokorekcijo ter se usmeril po zdravem razumu in tem kar je najboljše za vse.

2011 - Jaz in moje punce - zguba časa!

V osnovni in kasneje srednji šoli me je doletelo obdobje, ki mu ljudje rečemo puberteta. Samoiskren človek dojame, da se takrat v telesu začnejo izvajat procesi, ki so več kot očitno predprogramirani, pri čemer se sproščajo razne kemikalije, ki v nič hudega slutečem človeškem bitju skušajo vzbuditi željo po seksu in ustvarjati raznorazne energetsko- čustvene/emocionalne nestabilnosti. Zakaj nestabilnosti? Zato, ker so ljudje pod močnim vplivom čustev s slednjimi popolnoma obsedeni, celo tako, da ubijajo. Če so torej čustva tista, ki človeka delajo dobrega in človeškega, kot nekateri ponosno izjavljajo, potem jih pozivam k resnem ponovnemu razmisleku, ker s tem zatrjujejo, da je čustveno zblaznel človek najbolj človeški. UPS! Pa je šel zdrav razum skozi okno...Vse v mejah normale, pravite? Ne, tudi v namišljenih in stvarno nedoločljivih 'mejah normale' to ni najboljše za nas, kaj šele za Vse Nas. Če takoj želite razlago zakaj, nadaljujte z branjem 'BISTVENEGA ODSTAVKA'.

Samo-iskren človek nikoli ne bi trdil, da so čustva tista dobra stvar, ki nas delajo človeške in jih moramo zato brezpogojno in nepreklicno poveličevati in gojiti. In sicer zato, ker si ne dela utvar in se ne slepi. Razlaga sledi spodaj. Kot sem že pisal: V družbi samo-iskrenih ljudi lahko neiskren človek slepi le samega sebe. Lahko sicer poskuša še koga, a bo zgolj izpadel kot slaba šala.

Naprej; govoril sem o puberteti. Torej, ker sem v tistih časih bil še zelo neiskren do samega sebe, sem si ustvaril utvaro in prepričanje, da so čustva ljubezni in želje po seksu nekaj samoumevnega in prečudovitega. Zato sem jih želel na vsak način občutiti praktično v akciji. Hrepenel sem po raznih dekletih in si jih predstavljal ob/na/pred/pod (in kar je še ostalih primernih predlogov) mano, v mojem naročju, vedno z menoj in samo zame. Zgolj in samo zato, ker sem ob razmišljanju o teh blodnjah in njih uresničevanju ubčutil nadmočna energetska občutja zadovoljstva, potešenosti in ljubezni/ljubljenosti. Za uresničevanje tega sem namenil veliko časa, kar je bila popolna zguba. Zakaj zguba časa?

Zaradi takšnih in podobnih umotvorov, ki se jim v angleščini zelo preprosto in 'to the point' reče mind-fucks ali jebenum, sem potem celo srednjo šolo in še malo dlje skušal iskati 'ful hude bejbe', ki bi bile pripravljene z mano poustvarjati in podpirati moj prečudoviti jebenum. Podrobosti tu niso bistvene, saj jih lahko vsak preveri na lastnih zgledih, ali pa kolegovih...
Seveda tega ne delam več, odkar sem samo-iskren in ne odobravam več nikakršnih zlorab življenja.

Sledi BISTVENI ODSTAVEK:
Bistvo bistva v bistvu je. In sicer: Ljudje sprejemamo in dopuščamo samemu sebi od pubertete naprej, da nas takšni predprogramirani, energetsko- čustveni/emocionalni dražljaji popolnoma obsedejo. Do te mere, da začnemo popolnoma verjeti, da smo to mi sami, da je to prav, da nas to dela človeške, da je to naše bistvo in še kaj. Samo-iskren človek kot sem jaz, tukaj z izredno silovitostjo ugotovi problem, ki nam ga bom vsem predočil kar se da očitno:
Ljudje ob zgoraj povedanem, v kritičnem pomanjkanju samo-iskrenosti, postanemo popolni organski roboti, egoistični, samovšečni, stremeč le k našim egocentričnim ciljem, ki so: doseči najboljšo izkušnjo energetske ljubezensko-seksualne potešitve, ki pa je popolnoma neresnična, ker smo si jo dovolili in dopustili zbloditi v naših umih in mislih in ji dopustili, da nas vodi in usmerja kot robote. To ni neumno ampak zelo JAumno in kar kriči po nujnosti vpeljave ekstremne samo-iskrenosti vsakega človeka, ki takšne jebenume še vedno izživlja in na svojo srečo premore toliko samospoštovanja, da mu ne popolnoma 'dol visi' za stanje sveta (saj res, kakšno je že?!), ki smo ga mimo grede, 'usput' ustvarili, ker smo PAČ bili preveč zaposleni z našimi oh in sploh puncami in fanti, seksom, ljubeznijo, in kar je še ostalih energetsko pogojenih občutkov, ki dajejo človeku 'fiks' dozo veselja, tako kot ganja ali pa kakšna druga trda droga, da tekočih sploh ne omenjam. Kaj pa nas briga, če za dosego naštetih ciljev potrebujemo veliko denarja, pri čemer se popolnoma podredimo sistemu, ki najprej zlorabi nas same zatem pa še mi vse ostalo šestkrat bolj, da ne bomo slučajno komu kaj dolžni. Kaj pa nas briga, če gre cel svet v maloro od onesnaženja in destrukcije, važno da smo mi dobili svoj fiks veselja. A nismo fajn ljudje? Da bi mi bili neiskreni do samega sebe? Ah to pa že ni res...

"Dokler je meni fajn, se mi jebe za cel svet!" - je rekel Fufi, udaril kelnarco v rit in si udprl flašo pira, ki jo je kupil s težko prigaranim denarjem, ki ga je izcuzal iz sočloveka in ga pri tem še fino nategnil (pardon, opetnajstil), ker pač lahko in ker sta ga ati pa mami naučila, da se je treba podredit sistemu in ga BOG NE DAJ poskušat popravit in izboljšat. Kakšen dasa je tale Fufi! Vsaka mu čast.

Glej ga zlomka, če človek postane samo-iskren, zna kar naenkrat hitro ločiti zrnje od plevela. Če pa pri tem uporabi še samo-odpuščanje, pri čemer samemu sebi enkrat za vselej odpusti takšne in vse ostale podobne umske bolezni in samoprevare in se loti učinkovitih praktičnih rešitev, Najboljših za Vse, in samo-iskrenega življenja, potem je na odlični poti, da se priduži ostalim v skupini Desteni, kjer z zgledom popravljamo sebe in svet, da bomo skupaj ustvarili Dostojmo Življenje za Vse. Pravi raj na Zemlji. Vse navedeno, kako in zakaj ter še mnogo več se učimo skozi Desteni'Jaz'Proces, ki je ustvarjen za to, da skozi njega vsi skupaj uresničimo naše želje po raju na Zemlji.

Smešni so mi ljudje, ki zatrjujejo, da ni mogoče delati tako, da je Najboljše za Vse. Le zakaj? Zato ker vem, da to je mogoče, saj to Destoniani učinkovito počnemo in smo drug drugemu za zgled. Pa se nam pridruži še ti, če si že dojel/-a, da si sposoben/-na stati na lastnih nogah, v samo-iskrenosti, za to kar je Najboljše za Vse, namesto da cele dneve stremiš k uresničevanju svojih jebenumov in samoprevar in se s tem postavljaš v izvor problemov. Nekateri ljudje vztrajajo v svoji drži kot izvor problemov, ker ne vedo kako stvari početi bolje ali pa ker verjamejo, da se ne morejo popraviti in izboljšati. Vse to je posledica zatiranje s strani sistema, kar se z malo samovolje da hitro in učinkovito popraviti. Sploh preko Desteni'Jaz'Procesa.

www.desteni.co.za
www.desteniiprocess.com
www.equalmoney.org

Če si dasa in ti je všeč zgoraj omenjeni Fufi, lahko prebereš še naslednji motivacijski ne-govor:

Verjeli ali ne, obstajajo tudi takšni ljudje, ki poskušajo ponosno stati kot izvor problemov in ta položaj braniti, ker imajo veliko denarja in ker je to pač njihova svobodna volja. Da ne bom še kakšno sočno napisal o tako-zvani svobodni volji ljudi (z veliko denarja), ki jo je bojda potrebno braniti in poveličevati, pri čemer prav to 'svobodno voljo' večina ljudi (z jaz sem jebač ideologijo) v vsej svoji neiskrenosti do samega sebe uporablja ravno za zlorabo vsega okrog sebe. A to moramo poveličevati, svobodno voljo človeka, da se lahko odloči zlorabljati vse okrog sebe? A smo kaj smešni? Ne. Tudi za takšne se najde rešitev, ki si jo bodo sami zakuhali. Lahko bi ji rekli: očitna manifestacija posledic lastnih samoprevar in škodoželjnosti. Dokler ne stopimo skupaj in začnemo delati tako, kot je Najboljše za Vse, bodo posledice vedno bolj očitne in neprijetne, za vse nas (ker smo vsi odgovorni), a še posebej za te zgoraj omenjene, mwahahaha!

2011 - Blog št. 2: Desteni in moj proces samoodkritosti

Torej to je moj drugi blog, na katerem bom delil svoj osebni proces in izkušnjo v sklopu skupine Desteni v slovenščini.

Kaj je Desteni?
To je skupina ljudi, ki uveljavlja praktične rešitve za svet po principu Enosti in Enakovrednosti ter kar je Najboljše za Vse. Z uporabo orodji samo-odkritosti, samo-odpuščanja in samo-korekcijske prakse njeni posamezniki prevzemamo samoodgovornost za vse sprejete in dopuščene miselne vzorce, navade, čustva in reakcije, da postanemo stabilni, samoodkriti in zaupanja vredni posamezniki, ki smo sposobni skupinskega dela v enosti in enakovrednosti, da uredimo svet enkrat za vselej tako, kot je najboljše za vse.

Najbolj pomembne so seveda praktične rešitve, ki jih lahko vsak uporabi in se nam tako pridruži pri ustvarjanju dostojnega življenja za vse na Zemlji.

Med te rešitve sodi tečaj Desteni'I'Process oz. Desteni'Jaz'Proces, v katerem sodelujem 2 leti že tudi sam. Zasnovan je tako, da izboljša posameznikov jaz v smislu samoodgovornosti in sposobnosti za enakovredno udejanjanje posameznika pri ustvarjanju novega urejenega sveta z izhodiščem Enosti in Enakovrednosti vseh. To pomeni, da bo preko Enakovrednega Denarnega Sistema (Equal Money System) poskrbljeno za dostojno življenje vseh ljudi in posledično tudi živali, rastlin in vseh ostalih izraznih oblik obstoja. V skupini razumemo, da moramo za spremembo sveta najprej spremeniti sebe, zato je to naša primarna skrb in namera, kar se odraža v naših blogih in vlogih (spletnih tekstovnih in video dnevnikih).

V sklopu praktičnih rešitev je Desteni'Jaz'Process prav tako zasnovan tako, da posamezniku z učinkovito uporabo podanih orodij omogoča stalen dohodek preko Desteni Načrta Prihodkov (Desteni Income Plan) za lastno podporo in seveda podporo skupine pri uveljavljanju Enakovrednega Denarnega Sistema, ki bo prvi korak pri zagotavljanju dostojnosti vsem živim bitjem. (In ne, Desteni Načrt Prihodkov ni piramidni sistem, ker znotraj njega vsi udeleženci zavzemajo enakovreden položaj, kjer najprej kupijo produkt - torej tečaj, se ga naučijo uporabljati in ga nato z lastnim zgledom prodajo naprej, kot podporo sočloveku. Tako sistem ne potrebuje venomer nove člane, da bi deloval, kljub temu pa omogoča učinkovito podporo posameznika pri svojem procesu na praktičen način.)


To bi bilo na kratko nekaj o naši skupini, seveda pa je edino učinkovito spoznanje kaj predstavljamo to, da sami raziščete vse v zvezi z njo: www.desteni.co.za in http://equalmoney.org

Tudi sam sem na začetku le čudno gledal in si mislil svoje, po preučitvi predstavljenega gradiva (ki ga je že res veliko) pa sem spoznal kako in zakaj so stvari takšne kot so in se odločil za sodelovanje, ker je to edina praktična rešitev za vse, ki si želijo dostojnega življenja vseh na Zemlji v Enosti in Enakovrednosti. To pomeni svet brez zlorab, nasilja, lakote, onesnaževanja, hierarhije in vseh ostalih slaboumnih manifestacij, ki smo si jih ljudje dovolili in dopustili sprejeti kot nekaj vsakdanjega.

Sprejel sem samoodgovornost za vse kar počnem in se postavil na stran življenja v Enosti in Enakovrednosti, s čimer si omogočam praktično udejstvovanje pri urejanju sveta po principu Kar je Najboljše za Vse. To odločitev bo moral sprejeti vsak, ki bo želel enakovredno prisostvovati naši skupni prihodnosti, saj bo v nasprotnem primeru samemu sebi izničil vso vrednost, saj bo deloval s stališča egoizma, kar vedno vodi v zlorabo, ta pa se v nobenem primeru ne bo več tolerirala.

Svojo odločnost pri podpiranju stališča odkrite, praktične Enosti in Enakovrednosti vseh, Destonci kažemo tudi s tem, da si redno brijemo glavo. To seveda od nikogar ni zahtevano, je pa praktičen korak pri odkritem obravnavanju samega sebe in sveta, saj s tem samemu sebi dokažemo, da smo se sposobni odpovedati egoističnim miselnim vzorcem v prid principa Kar je Najboljše za Vse. (Da pozitivnega vpliva na okolje niti ne omenjam.) Tako se pri odkritem soočenju s samim sabo in celotnim svetom postavimo v enakovreden položaj s tem kar obstaja in si tako omogočimo vpliv pri ustvarjanju dostojne prihodnosti za vse, z upoštevanjem principa kopičenja posledic in njihovega seštevanja pri skupinskem delu.