Dan 248 - Nepotrebno primerjanje v procesu samokorekcije

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da moram počakati druge, da postanejo dovolj samodirektivni, preden lahko sam nadaljujem z lastno samodirekcijo v aktivnosti, za katere vidim, da jih lahko in moram narediti v sklopu tega, kar je najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil uporabljati misel "drugi ne naredijo toliko kot jaz in kar bi lahko" kot izgovor za to, da tudi sam naredim manj kot lahko.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil sebe in svoje delo primerjati z drugimi in njihovim delom in na tak način tekmovati, kjer izgubim motivacijo, če se mi zdi, da naredim več kot drugi. Namesto, da bi se osredotočil na svojo samodirekcijo in aplikacijo v zavedanju, da sem popolnoma sam odgovoren zase in da se le omejujem s tem, če se v samodirekciji primerjam z drugimi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil primerjati sebe z drugimi v procesu in tekmovati z njimi, namesto da bi se od njih zgolj učil dobrih praks.

Odpusti si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se večvrednega od drugih v procesu, kadar sem dojemal, da sem boljši - in manjvrednega, kadar sem dojemal, da sem slabši.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil proces samokorekcije obravnavati/dojemati kot tekmovanje z drugimi in samim s sabo, kjer lahko izgubim ali zmagam, namesto da bi deloval v spoznanju/zavedanju, da z vsakim odpravljenim vzorcem/korekcijo postajam bolj samodirektiven in podporen zase in za druge in da ne gre le za nek namišljen končni cilj, ampak da so pomembni vsi vmesni koraki procesa samokorekcije. Zato je bolje, da sem hvaležen za vsako korekcijo, ki jo ponotranjim in na to, katero korekcijo lahko naslednjo ponotranjim. Vsakršno drugačno primerjanje in tekmovanje je popolnoma odveč in nekoristno.

Dan 233 - Dojemanje sebe v relaciji do skupine

Opazil sem, kako pogosto pristopam k drugim ljudem ali skupini ljudi tako, da se postavljam v nadrejen položaj v smislu, da vem več od njih ali da vem in razumem kaj, česar drugi ne in da jih moram zato poučiti o tem ali jim kaj pokazati, razložiti in ali jih usmerjati.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil k ljudem pristopati z nadrejenostjo/superiornostjo. Ko opazim in se zavem, da k ljudem pristopam z nadrejenostjo - se ustavim in diham. Zavedam se, da se s tem ločim od drugih ob tem, ko jih sodim kot neumne, manj razgledane, bolj sebične, itd. Zato se obvezujem, da drugih ne bom več sodil kot neumne, manj razgledane, bolj sebične in zato manjvredne in da ne bom več pristopal k drugim z nadrejenostjo. Namesto tega bom vedno pozoren na to, da v drugih vidim sebe, da jih ne sodim in presojam in da jih podprem tako, kot bi želel, da drugi podrejo mene na njihovem mestu.

Odpustim si, da si nisem dovolil pristopiti k ljudem brez strahu in brez polarizacije manjvrednosti/večvrednosti in da si nisem dovolil vedno poenakovrediti samega sebe s soljudmi in videti samega sebe v drugih. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da se bom poenakovredil s soljudmi in da bom videl sebe v soljudeh.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil druge soditi in obsojati kot manjvredne, kadar vidim/dojemam, da težijo k sebičnosti, da ne upoštevajo drugih in da so ignorantski. Ko opazim in se zavem, da sodim in obsojam druge kot manjvredne, kadar vidim/dojemam, da težijo k sebičnosti, da ne upoštevajo drugih in da so ignorantski - se ustavim in diham. Zavedam se, da je nesmiselno, da sebe in druge ob tem presojam in sodim, saj to ne vodi do rešitve problema. Zato se obvezujem, da ne bom več sebe in drugih sodil in obsojal kot manjvredne(ga), kadar bom videl/dojemal, da nekdo (ali jaz) teži k sebičnost, da ne upošteva drugih in da je ignorantski.Namesto tega se obvezujem, da se bom postavil v njegovo kožo in ga podprl na način, da bo spoznal, da obstaja boljša rešitev.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil nekoga, ki več ve, zna ali je bolj razgledan od nekoga drugega, dojemati kot večvrednega od drugih in druge kot manjvredne od njega. Ko opazim in se zavem, da nekoga, ki več ve, zna in je bolj razgledan, sodim kot večvrednega in druge kot manjvredne od njega - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem ustvarjam separacijo med ljudmi in s tem dopuščam zlorabo. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da ne bom nekoga, ki več ve, zna ali je bolj razgledan od nekoga drugega, označil in dojemal kot večvrednega in druge kot manjvredne od njega. Namesto tega bom v vse videl sebe in vse obravnaval/dojemal enakovredno.

Dan 220 - Seks, šale in predlogi

Prejšnji bložnik je v angleščini.

Danes sem opazil še nekaj primerov, ko sem za ženskami pogledal zgolj zaradi želje po seksualni vzburjenost ob tem, ko vidim nek del telesa, ki sem ga definiral kot privlačnega, zgolj za to da bi si ob tem ustvarjal pozitivno čustvo poželenja. V našem umsko-zavestnem sistemu so vzorci zelo natančno definirani, zato si jih moramo tudi natančno in strukturirano odpustiti in odstraniti.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil žensko s suhimi nogami, med katerimi je prostor tudi pri mednožju, oblečeno v oprijete hlače s črto, definirati kot seksi in privlačno ter si ob tem ustvarjati čustvo seksualnega vzburjenja in poželenja. Ko opazim in se zavem, da definiram žensko s suhimi nogami, med katerimi je prostor tudi pri mednožju, oblečeno v oprijete hlače s črto, kot seksi in privlačno in da si ob tem ustvarjam čustvo seksualnega vzburjenja in poželenja - se ustavim in diham. Zavedam se, da se s tem podrejam občutku pozitivne energije, namesto da bi se usmerjal sam v dihu in s tem ustavil zlorabo telesa zgolj zaradi energije. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to da žensk s suhimi nogami, med katerimi je prostor tudi pri mednožju, oblečeno v oprijete hlače s črto, ne bom več dojemal/definiral/označeval kot seksi in privlačne. Namesto tega bom vdihnil, izdihnil in ustavil vzorec tako, da ne bom gledal za njimi, dokler popolnoma ne odstranim čustvenih energij s samoodpuščanjem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil vzpodbujati čustvo seksualnega poželenja/vzburjenja s tem, da sem si predstavljal, kako bi se počutil, če bi se ženske, ki jo dojemam kot seksi/privlačno lahko dotikal. Ko opazim in se zavem, da si predstavljam, kako bi se počutil, če bi se neke ženske, ki jo dojemam kot privlačno/seksi lahko dotikal - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem zgolj vzpodbujam ustvarjanje čustvene energije seksualnega poželenja/vzburjenja, s čimer se tej energiji podrejam in zlorabljam samega sebe in ženske, ko jih opredmetim in sodim za svojo sebično korist. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da si ne bom predstavljal, kako bi se počutil, če bi se neke ženske dotikal, namesto tega se bom usmeril v dihu si pomagal ustaviti vzorec s samoodpuščanjem in petjem pesmice.

Drugi opažen vzorec mi je izpostavil kolega. Večkrat se namreč pošalim in ob samoiskrenem opazovanju ugotavljam, da pri tem začutim pozitivno čustvo, kar izrabljam za to, da bi se bolje počutil.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil iskati smešne situacije zgolj zato, da bi se nasmejal in ob tem ustvaril pozitivno čustvo sreče. Ko opazim in se zavem, da sem v karakterju iskanja šal, da bi se smejal in bolje počutil - se ustavim in diham. Zavedam se, da se s tem podrejam umu, ker iščem pozitivne energije in čustva, da bi se z njimi zadeval, s čimer zlorabljam samega sebe in svoje telo, ker izčrpavam energijo iz fizičnega telesa. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da se ustavim in zadiham ter preneham z vzorcem/karakterjem iskanja šal in pozitivnih energij.

Še eno čustveno reakcijo sem opazil, ko se s kolegom nisva strinjala o tem, kako naj bi nekaj naredila.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil reagirati z jezo in nestrpnostjo, ko moj kolega ni sprejel mojega predloga, ki se mi je zdel bolj smiseln. Ko opazim in se zavem, da reagiram z jezo in nestrpnostjo, ko kolega/nekod ne sprejme mojega predloga, kljub temu da se mi zdi bolj smiseln - se ustavim in diham. Zavedam se, da je ta reakcij popolnoma nepotrebna, ker si z njo jemljem pozornost. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da ne bom čustveno reagiral z jezo ali nestrpnostjo ali kako drugače, ko bo nekdo zavrnil moj predlog, kljub temu, da se mi zdi bolj smiseln. Namesto tega se bom usmeril v dihu in predlagal praktično primerjavo predlogov, da se ugotovi, kateri je bolj primeren.

Blaž Cegnar - Obišči moj osebni portal

Dan 66 - Občutek sramu in samoobsojanje pred kamero

Dan 57

Dan 56 je v angleščini.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil opravljati druge ljudi, zato da bi od drugih dobil potrditev, da je moje mnenje resnično in da bi se tako počutil bolje in zvalil krivdo za svoje počutje na druge.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da si ne upam postaviti zase pred drugimi ljudmi, ker me je strah prepira in tega, da bi drugi o meni imeli slabo mnenje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil svoje mnenje o sebi in svojo samopodobo graditi na mnenjih drugih.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi drugi o meni imeli slabo mnenje, ker me je strah izgubiti prijatelje in ostati sam, ker me je strah občutkov samote, osamljenosti, žalosti,

Odpustim si, da me je strah občutkov osamljenosti, samote, žalosti, ker mislim in verjamem, da jih ne bom in nisem sposoben odpraviti, glede na izkušnje v preteklosti, ko si s pisanjem nisem znal odpraviti občutkov tesnobe, osamljenosti in žalosti, čeprav tudi vem, da bi se lahko s pisanjem bolj potrudil in da zdaj ta dogodek iz preteklosti uporabljam kot izgovor za to, da si ne znam odpraviti teh občutkov.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil biti jezen, kadar nekdo prekine moj spanec in nekaj želi od mene in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil odgovornost za to jezo prenašati na tistega, ki me je zbudil, namesto da bi prevzel odgovornost za jezo in jo odpravil s samoodpuščanjem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil spanje dojemati kot nekaj zelo pomembnega, pri čemer me ne sme nihče motiti in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da moram spati redno in dovolj dolgo, da lahko normalno živim in delujem in da v nasprotnem primeru ne bom mogel normalno delati, ker bom čez dan preveč zaspan.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se mi zjutraj ne da vstati in da se začnem izmikati samoodgovornosti tako, da podaljšujem svoj spanec in grem nazaj spat, namesto da bi se usmeril v dihu in vstal iz postelje ter se usmeril.

Obvezujem se, da se zjutraj ne bom več predajal lenobi in se izmikal samoodgovornosti, ampak se bom usmeril v dihu in takoj vstal.

Obvezujem se, da si zjutraj ne bom več dopuščal lenobnih misli in misli o tem, kako udobno in bolj prijetno bi bilo še spati, ker se zavedam, da se s tem predajam umskemu sistemu, namesto da bi se usmerjal v dihu kot življenje, brez občutkov in energetskih nabojev ter misli.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti manjvrednega in se primerjati z nekom, ki govori o sebi in o tem, o čemer je ponosen na sebi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil tekmovati s partnerjem in ostalimi in se z njimi primerjati, da bi se lahko počutil večvrednega in odpravil občutek manjvrednosti, kadar se dojemam kot slabšega od drugih.

Obvezujem se, da bom vsako tekmovalnosti do partnerke in drugih takoj odstranil s samoodpuščanjem in se usmeril v dihu in da bom vsak občutek manjvrednosti ali večvrednosti do partnerke ali drugih odstranil s samoodpuščanjem in se usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ustvarjati odpor do partnerke in tega, da me poskuša nadzorovati iz strahu, namesto da bi si občutek nadzorovanosti odstranil in spremenil svoje vedenje po zdravem razumu tako, da ne podpiram več vzorcev strahu in relacij gospodar-suženj.

Odpustim si, da si nisem dovolil se samo-direktivno usmeriti in se dotikati partnerke tako, kot bi želel da se partnerka dotika mene.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ustvarjati odpor do dotikanja partnerke zaradi negativnih občutkov, ki jih imam do nje.

Obvezujem se, da ne bom več dopuščal negativnim občutkom do partnerke, da me usmerjajo in da se na podlagi določenega negativnega (ali pozitivnega) občutka odločim, ali se bom dotikal partnerke ali ne.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovoli postati jezen ob tem, ko partnerka v sobi kadi in ali kadar dojemam, da me ne upošteva in da ne dela po zdravem razumu in tako, kot je najboljše za vse in hkrati si odpustim, da se ob tem počutim nespoštovanega in užaljenega in da se na podlagi tega negativnega občutka do partnerke nato odločam, da se je ne bom dotikal in da se jo želim izogniti.

Obvezujem se, da si bom vse negativne občutke do partnerke takoj odstranil s samo-odpuščanjem in se o praktičnih stvareh pogovoril z njo in se postavil zase kot njej enakovreden ter spoštoval samega sebe kot življenje in s tem tudi njo in vse ostale.

Dan 51 - Pozitivna in negativna stran občutkov

Dan 50 je v angleščini.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se dojemam in počutim ujetega, ker se ne morem družiti s prijatelji, da bi se ob njih sprostil in zabaval ter počutil pozitivno, sprejeto, varno in hkrati si odpustim, da se počutim/dojemam svobodnega, kadar se lahko družim s prijatelji in se ob tem počutim pozitivno. Kadar opazim in se zavem, da si želim družiti s prijatelji - se ustavim in diham. Zavedam se s tem izmikam svojim negativnim občutkom, strahu, samoti, žalosti, ki jih doživljam kadar sem sam ali z X/tujci. Obvezujem se, da se ne bom več izmikal negativnim občutkom kadar sem sam, ampak jih bom odpustil/odstranil s samo-odpuščanjem, kakor tudi pozitivne občutke, ko sem s prijatelji, ter se usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se lahko samo ob prijateljih sprostim in pozabim na skrbi ter se počutim varno, sprejeto in veselo. Kadar opazim in se zavem, da iščem prijatelje, da bi se ob njih sprostil in počutil dobro/pozitivno - se ustavim in diham. Spoznal sem, da si želim druženja s prijatelji zato, ker nočem odstraniti pozitivnih občutkov, pri tem pa ne razumem, da doživljam zaradi tega negativne občutke takrat, ko sem sam. Obvezujem se, da si ne bom več dopuščal ustvarjati dobre/pozitivne občutke s hrepenenjem po druženju s prijatelji in z definiranjem druženja s prijatelji kot nekaj zabavnega/pozitivnega in ob druženju z njimi, ker razumem, da si s tem ustvarjam tudi negativne občutke, kadar se ne družim z njimi, namesto da bi se vedno usmerjal v dihu in bil stabilen.

Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati in razumeti, da vedno, ko si želim/hrepenim po tem, da bi se družil/pogovarjal s prijatelji/X, ob tem v bistvu nočem odpustiti/odpraviti pozitivnih občutkov, ki jih ob tem doživljam, zato si tudi dopuščam, da se počutim negativno/žalostno/slabo/ujeto/jezno, kadar dojemam, da tega nimam, zato da bi se lahko kasneje spet počutil pozitivno/več kot/veselo. Obvezujem se, da si bom vedno odpustil in odpravil tako dobro/pozitivno stran občutkov, kot tudi slabo/negativno stran občutkov, ker se zavedam, da lahko edino tako ustavim polarnost uma, kjer skačem med pozitivnimi in negativnimi občutki.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se pozitivno/veselo, kadar najdem/dojamem/spoznam neko svojo točko in hkrati si odpustim, da se v nasprotnem primeru počutim negativno/jezno in se obsojam ter obupujem nad sabo, kadar dojemam, da nisem dovolj odkrit s sabo in da ne dojemam, ne spoznavam, ne najdem svojih točk/konstruktov in jih ne odpravljam učinkovito. Kadar opazim in se zavem, da se počutim veselo/pozitivno ob spoznavanju/razumevanju samega sebe ali ko se počutim negativno/slabo, kadar dojemam, da se ne spoznavam učinkovito in da ne dojemam/razumem sebe in svojih točk - se ustavim in diham. Obvezujem se, da si ne bom več dovoljeval ustvarjati pozitivnih občutkov, ko bom spoznal in dojel neko točko o sebi, in da si ne bom več dovoljeval ustvarjati negativne/slabe občutke, ko bom dojemal, da se ne spoznavam učinkovito in da ne odpravljam svojih umskih konstruktov učinkovito, ker se zavedam, da s tem sodelujem v umski polarnosti pozitivnosti in negativnosti. Namesto tega se bom usmeril z dihanjem in si odpustil in odpravil obe energetski polarnosti uma.

Odpustim si, da si nisem dovolil in sprejel odpustiti/odpraviti vseh pozitivnih občutkov, ker me je strah, da se bom potem vedno počutil slabo/negativno. Kadar opazim in se zavem, da si nočem odpustiti/odpraviti pozitivnih občutkov - se ustavim in diham. Zavedam se, da se z odpravo pozitivnih občutkov ne bom vedno počutil le še negativno, zato ker sem spoznal in razumem, da pozitivni občutki ne morejo obstajati brez negativnih in obratno, ker so drug od drugega nerazdružljivo odvisni, ker vedno nastanejo iz separacije in polarnosti uma, ker le tako lahko v sebi ustvarjam trenje in posledično energijo za obstoj uma/ega, namesto da bi se v vsakem trenutku usmerjal stabilno v dihu. Zato se obvezujem, da se bom vedno zavedal neizogibne povezanosti med pozitivnimi in negativnimi občutki in si vedno odpustil/odstranil obe plati, ker lahko le tako ustavim polarnost uma/ega in prehajanje med pozitivnimi/negativnimi občutki in se tako učinkovito, stabilno usmerjam tukaj v dihu v vsakem trenutku.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti/dojemati se veselo/pozitivno/zagnano/samo-direktivno/ponosno, kadar dojemam, da sem napisal precej/dovolj/zelo dolg blog, ter da se počutim/dojemam slabo/negativno/žalostno/brezvoljno/manjvredno in osramočeno, kadar se dojemam in se mi zdi, da sem napisal prekratek blog. Ko se tega zavem - se ustavim, diham in zavedam, da sem s tem sodeloval v polarnosti pozitivnih/negativnih občutkov, namesto da bi se vedno usmerjal v dihu. Obvezujem se, da se ne bom več počutil/dojemal veselo/pozitivno/zagnano/samo-direktivno/ponosno, če bom dojemal, da sem napisal precej/dovolj/zelo dolg blog in da se ne bom več počutil/dojemal slabo/negativno/žalostno/brezvoljno/manjvredno osramočeno, če bom dojemal, da sem napisal prekratek blog. Namesto tega se bom usmeril v dihu in se ne obsojal/presojal.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si nagrade v obliki dobrih občutkov, kadar dojemam, kot da sem nekaj dobro opravil in kadar sem ponosen nase in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da sem do nagrade upravičen in da mi pripada. Ko opazim in se zavem, da se želim nagraditi z dobrimi občutki, kadar dojemam, da sem nekaj dobro opravil  in/ali sem ponosen nase - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem sodelujem v krogu pozitivnih/negativnih občutkov, namesto da bi se vedno usmerjal v dihu in bil stabilen in učinkovit. Obvezujem se, da si ne bom več želel nagrade v obliki pozitivnih občutkov, kadar bom dojemal, da sem nekaj dobro opravil in/ali bom ponosen nase, ampak bom dobre občutke/ponos odpustil/odstranil s samo-odpuščanjem in se usmeril v dihu.

April 2012 - Dan 1 - Samoodločba

Potovanje do življenja je samo-obveza, s katero vsakodnevno vzpostavljam samo-direkcijo tako, da v samo-iskrenosti razdelam določen miselno-čustveni konstrukt, reakcijo ali navado, ki sem jo dovolil in sprejel vase (kot del moje osebnosti) in ni v skladu z načelom 'kar je praktično najboljše za vse'. S samo-odpuščanjem takšen vzorec odpravim in ga nadomestim z novo samo-usmeritvijo, ki je v skladu s tem, kar je najboljše za vse življenje, v enosti in enakovrednosti. Tako hodim svoj proces samo-spoznavanja in samo-popravljanja, kjer ustavljam in odpravljam lastne umske omejitve in zablode, ter se osredotočim na fizični svet in lastno uveljavljanje zglednih praktičnih rešitev, ki bodo vsem nam na Zemlji zagotovile dostojno življenje, brez kakršnihkoli zlorab in trpljenja. To je potovanje vsakega posameznika, ki se je že pripravljen rešiti svoje umske kletke zablod, verovanj, reakcij in navad, ki nas omejujejo in usmerjajo v zlorabe, ker nismo nikoli zanje sprejeli samo-odgovornosti. Ta proces prerojevanja samega sebe v samo-iskreno, samo-odgovorno in samo-direktivno živo bitje traja najmanj 7 let vsakodnevne popravne aplikacije, ker se v tem času tudi večinoma zamenjajo vse celice v telesu, ki v sebi hranijo naše stare navade in spomine. Tako se bom skupaj z ostalimi, ki že hodimo ta proces, prerodil iz organskega robota zlorab v samo-direktivno živo bitje in pričel živeti v popolnem zavedanju fizične sedanjosti in moje enosti in enakovrednosti z njo, s tem pa bom odpravil vse umsko-čustvene zablode, navade in reakcije, s katerimi se omejujem in preko katerih dopuščam zlorabe. Naučil se bom živeti po principu 'kar je praktično najboljše za vse nas' in razvil zdrav razum. To je obveza o samo-izpopolnitvi, h kateri stremim in katero bom vzpodbujal v drugih, saj je to edino zdravo-razumsko načelo, katerega posledice so najboljše za vse nas. Vse ostalo vodi v zlorabe življenja in je nesprejemljivo, zato se mora ustaviti in končati. Ta obveza povezuje vse Destonijce. Skupaj bomo ustvarili nov sistem podpore, ki bo obsegal in enakovredno upošteval celotno stvarstvo in vsem zagotovil enakovreden položaj izjemnega, dostojnega in zabavnega življenja.

Samo-odpuščanje:

• Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti in biti prepričan, da nisem sposoben in da se ne bom zmogel v naslednjih sedmih letih vsakodnevno popravno aplicirati s pomočjo dnevnika. 
• Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil iskati izgovore za mojo namišljeno nezmožnost vsakodnevnega samo-popravnega apliciranja s pomočjo dnevnika.
• Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil občutke strahu in dvoma v samega vase ob odločitvi, da se bom vsakodnevno samo-popravno apliciral s pomočjo dnevnika.

• Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil občutke strahu ob misli na to, da kdaj ne bom mogel napisat dnevnika, ker ne bom imel časa.

Samo-popravek:

• Kadarkoli opazim in se zavem, da iščem izgovore in dvomim v samega sebe in si vzbujam strah zaradi lastne obveze/odločitve o vsakodnevnem samo-popravnem apliciranju s pomočjo dnevnika - se ustavim in diham. Zavem se, da s tem sabotiram samega sebe in lastno samo-direkcijo in samo-zaupanje skozi miselni samogovor. Ne dopustim in ne dovolim si, da bi iskal izgovore in dvomil v samega sebe in si vzbujal brezpredmeten strah pred lastno odločitvijo/obvezo do vsakodnevnega samo-popravnega apliciranja s pomočjo dnevnika.

• Kadar opazim in se zavem, da si vzbujam strah ob misli, da ne bom mogel vsak dan napisati dnevnika, ker ne bom imel časa - se ustavim in diham. Zavem se, da lahko dnevnik napišem tudi kasneje, ko bom imel čas in da mi ni nujno to početi popolnima vsak dan. V tem primeru se le podaljša moj proces potovanja do življenja, kar pa še ne pomeni, da mi je spodletelo in da sem nesposoben. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi si vzbujal strah z mislijo, da bom verjetno kakšen dan izpustil in da bi se ob tem obsojal in označeval kot manjvrednega in verjel, da mi je spodletelo. Enostavno bom nadaljeval s samo-popravno aplikacijo preko dnevnika takoj, ko bom za to imel spet čas.

2012 - Znanost nima ega - rešitev je v znanosti?

Znanost smo si namislili ljudje, saj ta obstaja kot informacija v naših mislih in kot podatek v pisani besedi. Znanost sama po sebi torej ne obstaja, obstaja fizična narava, ki ne potrebuje nobene misli ali razumevanja, da bi razumela samo sebe. Enostavno obstaja in ima samodirekcijo in to je dovolj. Problem (ne)razumevanja si ustvarjamo le ljudje, ker se slepimo z lastnim zblojenim razmišljanjem do te mere, da sploh ne razumemo več kdo smo in kako stvarnost deluje in obstaja. Zato ne moremo trditi, da znanost nima ega, ker je to personifikacija abstraktnega pojma, kar pa je že v osnovi zabloda.

Znanost postane znanost šele takrat, ko neke podatke ljudje interpretiramo skozi svoj omejen umsko-zavestni sistem (ego) in si jih skozi svoje predsodke, ideje in strahove razložimo v neko informacijo, s katero se potem definiramo in jo poskušamo živeti. To pa pomeni, da ima znanost vedno EGO, saj znanost definiramo ljudje skozi svoj omejen um - ego. Znanost smo ljudje in ker imamo ljudje ego ima tudi znanost ego, če že. Ego človeka pa je v kapitalizmu in na sploh zaenkrat še vedno naravnan samo na lastno korist, saj je ljudi strah smrti, revni se neprestano borijo za preživetje, tiste s presežki denarja pa je strah izgube privilegiranega položaja, ki jim ga nakopičen denar omogoča. Zato je očitno, da znanost v kapitalizmu ima ego in to zelo velikega, ta pa neprestano stremi k še večjemu dobičku za posameznika ali manjšo skupino. Vsa znanost, ki danes obstaja, je naravnana na ustvarjanje čim večjega osebnega dobička, zato se vsi izumi, ki bi osvobodili človeštvo in s tem nekomu onemogočili profit, skrijejo in prepovejo, da bogati posamezniki ohranjajo svoje položaje in da ostali ostanejo sužnji z lastnim dovoljenjem. Zato je trditi, da je rešitev za človeštvo v znanosti, ker ta nima ega, popolna umska zabloda. Na tem mestu je očitno, kako zelo pomembna je samoiskrenost, vedno.

Rešitev ni v znanosti, rešitev je v samo-iskrenosti in samo-korekciji, da odpravimo svoje strahove, predsodke, svoj ego in se osredotočimo na praktične rešitve, ki so najboljše za Vse Življenje v Enosti in Enakovrednosti. Naučiti se moramo skupinske enakovredne podpore, da vpeljemo sistem, ki bo podpiral vsa živa bitja Enakovredno. To počnemo Destonijci in to je cilj vpeljave Enakovrednega Denarnega Sistema. Vse rešitve so vedno v nas samih in nikjer drugje. Če smo samodirektivni in vedno živimo po principu kar je praktično najboljše za vse življenje, potem lahko živimo tudi v kameni dobi brez vse tehnologije, pa bomo za vse poskrbeli. Seveda če že imamo tehnologijo, jo lahko smiselno uporabimo, vsekakor pa ni nujno, da bi za blaginjo življenja na Zemlji morali karkoli novega izumljati. Vse kar potrebujemo za Dostojno Življenje Vseh je že zdavnaj na voljo v izobilju. Problem smo mi sami, ker še nismo prevzeli popolne odgovornosti za svoje misli, občutke, predsodke, ideje itd. in ker še nismo vzpostavili popolne samodirekcije po principu kar je praktično najboljše za vse življenje. Tega se učimo Destonijci skozi svoj proces in tečaj DIP in to tudi praktično uveljavljamo po principu kopičenja posledic. Po domače: V slogi je moč: 1+1+1+1+...

Pridruži se nam in postani varuh Življenja v Enosti in Enakovrednosti!

2011 - Moja smrt

Že od nekdaj, še preden sem spoznal skupino Desteni, sem veliko razmišljal o življenju, obstoju in smrti. Opazil sem, da je ogromno stvari, ki jih ljudje sploh ne razumemo, kljub temu pa se večina obnaša tako, kot da je to nekaj normalnega ali še slabše, kot da jim je vse jasno. Največ je seveda tistih, ki dejstvo o svojem nerazumevanju sebe in vsega okrog sebe kar ignorirajo. Kmalu sem dojel, da starost človeka nima nobene zveze z modrostjo slednjega v smislu razumevanja življenja, obstoja in smrti. Zato sem začel raziskovati vsa možna področja, ki se tega dotikajo in vsa dognanja in dejstva smiselno povezati v nakaj celovitega. Sam pri sebi sem to poimenoval sestavljanje/iskanje dokončne resnice. Torej resnice tega, kdo sem jaz in kdo smo posledično mi vsi v kontekstu vsega kar obstaja. V bistvu mi je to tudi uspelo, saj sem na 'koncu' dojel, da smo vsi Enostni in Enakovredni in kot taki ne moremo prenehati obstajati (v najslabšem primeru se lahko zgolj vsi resetiramo v singularnost). Pri tem pa sem pozabil na bistveno stvar: praktično življenje tega spoznanja. Potem sem spet malo zabluzil v blodnjah svojega uma, nakar sem na mojo veliko veselje in srečo odkril skupino Desteni, ki predstavlja točno to: praktično življenje spoznanja, da smo vsi Enostni in Enakovredni. V bistvu predstavlja še veliko več, saj je Destonijcem v svojih raziskavah s pomočjo portala uspelo odkriti razne podrobnosti o tem, zakaj smo danes takšni kot smo in kako smo do tega prišli, kar da človeku še jasnejši vpogled v samega sebe in še večjo motivacijo za to, da vsi skupaj enkrat za vselej odpravimo naše blodnje in ustvarimo najboljše življenske razmere za vse in za zmeraj. Skratka odpravimo vse naše zlorabe drug drugega in torej nas samih preko naših blodenj, ki izhajajo iz nerazumavanja samega sebe. Življenje je zelo enostavno, ko se začneš dojemati in odpravljati svoje umske blodnje. Ko spoznaš, da si za vsa svoja prepričanja, verovanja, samodefinicije in ostale umotvore kriv sam in jih lahko tako preprosto odpraviš s samoodpuščanjem v samoiskrenosti. Opaziš, kako ne reagiraš več na zunanje vplive, ker si vedno usidran v svoji mirnosti sedanjega diha, ki te popolnoma prizemlji v realnost v vsakem trenutku. Razen če si spet dovoliš odtavati v misli, umske blodnje, energetske tokove čustev in emocij, ki te odtujijo od samega sebe in ti onemogočajo popoln in spontan izraz samega sebe kot življenja. Da se vsega tega naučimo je potreben proces, kjer se praktično naučimo živeti v trenutku sedanjega diha in obravnavati vse okrog sebe kot samega sebe, torej v Enosti in Enakovrednosti s samim sabo, posledica česar pa je ta, da vedno ravnamo tako, kot je Najboljše za Vse in torej tudi za nas, ker razumemo akumulacijo posledic naših dejanj. Vse to je vključeno v Desteni'Jaz'Proces (Desteni'I'Process).

Kdo se boji smrti?!

Smrti se ne bojim, ravno nasprotno. Vsekakor se mi zdi to nekaj precej razburljivega, ravno zato, ker si nikakor ne morem predstavljati, kakšna izkušnja je to, kljub mnogim pričanjem, ki jih lahko preberemo in poslušamo v opravljenih raziskavah skozi portal. Se pa hkrati tudi zavedam, da po smrti popolnoma izgubimo stik z realnostjo, s fizičnim, saj po smrti tako rekoč postanemo neoprijemljivi in zato nepomembni za stvarstvo. Zato je pomembno, da izkoristimo našo priložnost sedaj, ko jo imamo in ko živimo v fizični realnosti, tako da pomagamo ustvariti svet, ki bo najboljši za vse v enosti in enakovrednosti in v katerega se bomo radi vrnili, ne glede na to, v kakšni obliki in na kateri lokaciji. Če pogledamo razmere na svetu danes: Jaz in vi, ki to berete, smo v tako priviligiranem položaju, da niti približno ne razumemo, kakšno trpljenje s tem povzročamo drugim, ko garajo za nas, umirajo, pobijajo, zato da smo lahko mi brezbrižni, egoistični, samovšečni in ignorantski do vsega okrog nas. Zgolj zato ker smo lahko. Seveda to dopuščamo zato, ker ne razumemo kopičenja posledic, ki jih ustvarjamo z našim odobravanjem vsega kar je, preko naših vsakdanjih opravil. Posledice se nam bližajo z neverjetno hitrostjo. Kdor je samoiskren, lahko seveda to opazi, kdor pa še ni, se bo močno zaletel v zid realnosti. Ne čakajte na zadnji trenutek - pravijo tudi učitelji študentom pred izpitom, a vedno znova nič ne zaleže. Smola? Ni. Je pa pomanjkanje samoiskrenosti in samousmerjenosi človeka, zaradi prevelike količine samodopuščenih in samosprejetih umskih vzorcev, ki k temu težijo (torej v tem primeru k prelaganju odgovornosti). V splošnem se to v družbi kaže v politiki, kjer vsi prelagamo odgovornost nanje, kot da so oni tisti, ki upravljajo odnose med ljudmi v državi. A smo kaj smešni? Ne.

Če vsaj malo razumete, kaj govorim, si prosim oglejte naštete strani o skupini Desteni, o predlogu Enakovrednega Denarnega Sistema in se nam pridružite v ustvarjanju sveta, ki bo Najboljši za Vse. Vključite se v Desteni'Jaz'Proces, kjer se podpiramo v potrebnih spremembah, ki jih moramo opraviti v nas samih, da bo vse to mogoče. Seveda sprememba ne bo prišla takoj, temveč s kopičenjem posledic naših dejanj, ki imajo ta skupen cilj. Rima niso zgradili v enem dnevu, se glasi nek pregovor. V vsakem primeru pa vzemite na znanje, da se procesa ne da več ustaviti. Stvarstvo se bo preoblikovalo po omenjenm načelu, pa če bomo mi to želeli ali pa ne. V slednjem primeru bomo pač izbrisani iz obstoja do nerazpoznavnosti, za kar si bomo krivi sami. Človek je neznatno majhen del stvarstva, njegov ego pa je katastrofalen. Kdor ne bo odpravil svojega ega, bo ego odpravil njega. Meni je prav, ker sem En Glas za Enakovrednost Sveta. 'Umrl' sem svoj ego, 'ubil' sem samega sebe, da lahko postanem Enosten in Enakovreden z vsem, da bomo lahko vsi Dostojno Živeli v Enosti in Enakovrednosti v raju na Zemlji. Pridruži se še ti, ni tako grozno in strašno, kot hočejo to nekateri prikazati, v bistvu je strašansko zabavno. Torej, svojo usodo si bomo določili sami z našimi praktičnimi dejanji oz. posledicami, ki jih ustvarjamo vsak dan, v vsame sedanjem trenutku diha. Če zamudimo enega, smo zamudili vse. Takrat si preprosto vse odpustimo in začnemo znova. Vendar pa vseeno obstaja končna sodba ob naši fizični smrti. Takrat je prepozno za popravke. Še sreča, le kdo bi poslušal vse izgovore! Haha!


Umri dobro!

2011 - Blog št. 2: Desteni in moj proces samoodkritosti

Torej to je moj drugi blog, na katerem bom delil svoj osebni proces in izkušnjo v sklopu skupine Desteni v slovenščini.

Kaj je Desteni?
To je skupina ljudi, ki uveljavlja praktične rešitve za svet po principu Enosti in Enakovrednosti ter kar je Najboljše za Vse. Z uporabo orodji samo-odkritosti, samo-odpuščanja in samo-korekcijske prakse njeni posamezniki prevzemamo samoodgovornost za vse sprejete in dopuščene miselne vzorce, navade, čustva in reakcije, da postanemo stabilni, samoodkriti in zaupanja vredni posamezniki, ki smo sposobni skupinskega dela v enosti in enakovrednosti, da uredimo svet enkrat za vselej tako, kot je najboljše za vse.

Najbolj pomembne so seveda praktične rešitve, ki jih lahko vsak uporabi in se nam tako pridruži pri ustvarjanju dostojnega življenja za vse na Zemlji.

Med te rešitve sodi tečaj Desteni'I'Process oz. Desteni'Jaz'Proces, v katerem sodelujem 2 leti že tudi sam. Zasnovan je tako, da izboljša posameznikov jaz v smislu samoodgovornosti in sposobnosti za enakovredno udejanjanje posameznika pri ustvarjanju novega urejenega sveta z izhodiščem Enosti in Enakovrednosti vseh. To pomeni, da bo preko Enakovrednega Denarnega Sistema (Equal Money System) poskrbljeno za dostojno življenje vseh ljudi in posledično tudi živali, rastlin in vseh ostalih izraznih oblik obstoja. V skupini razumemo, da moramo za spremembo sveta najprej spremeniti sebe, zato je to naša primarna skrb in namera, kar se odraža v naših blogih in vlogih (spletnih tekstovnih in video dnevnikih).

V sklopu praktičnih rešitev je Desteni'Jaz'Process prav tako zasnovan tako, da posamezniku z učinkovito uporabo podanih orodij omogoča stalen dohodek preko Desteni Načrta Prihodkov (Desteni Income Plan) za lastno podporo in seveda podporo skupine pri uveljavljanju Enakovrednega Denarnega Sistema, ki bo prvi korak pri zagotavljanju dostojnosti vsem živim bitjem. (In ne, Desteni Načrt Prihodkov ni piramidni sistem, ker znotraj njega vsi udeleženci zavzemajo enakovreden položaj, kjer najprej kupijo produkt - torej tečaj, se ga naučijo uporabljati in ga nato z lastnim zgledom prodajo naprej, kot podporo sočloveku. Tako sistem ne potrebuje venomer nove člane, da bi deloval, kljub temu pa omogoča učinkovito podporo posameznika pri svojem procesu na praktičen način.)


To bi bilo na kratko nekaj o naši skupini, seveda pa je edino učinkovito spoznanje kaj predstavljamo to, da sami raziščete vse v zvezi z njo: www.desteni.co.za in http://equalmoney.org

Tudi sam sem na začetku le čudno gledal in si mislil svoje, po preučitvi predstavljenega gradiva (ki ga je že res veliko) pa sem spoznal kako in zakaj so stvari takšne kot so in se odločil za sodelovanje, ker je to edina praktična rešitev za vse, ki si želijo dostojnega življenja vseh na Zemlji v Enosti in Enakovrednosti. To pomeni svet brez zlorab, nasilja, lakote, onesnaževanja, hierarhije in vseh ostalih slaboumnih manifestacij, ki smo si jih ljudje dovolili in dopustili sprejeti kot nekaj vsakdanjega.

Sprejel sem samoodgovornost za vse kar počnem in se postavil na stran življenja v Enosti in Enakovrednosti, s čimer si omogočam praktično udejstvovanje pri urejanju sveta po principu Kar je Najboljše za Vse. To odločitev bo moral sprejeti vsak, ki bo želel enakovredno prisostvovati naši skupni prihodnosti, saj bo v nasprotnem primeru samemu sebi izničil vso vrednost, saj bo deloval s stališča egoizma, kar vedno vodi v zlorabo, ta pa se v nobenem primeru ne bo več tolerirala.

Svojo odločnost pri podpiranju stališča odkrite, praktične Enosti in Enakovrednosti vseh, Destonci kažemo tudi s tem, da si redno brijemo glavo. To seveda od nikogar ni zahtevano, je pa praktičen korak pri odkritem obravnavanju samega sebe in sveta, saj s tem samemu sebi dokažemo, da smo se sposobni odpovedati egoističnim miselnim vzorcem v prid principa Kar je Najboljše za Vse. (Da pozitivnega vpliva na okolje niti ne omenjam.) Tako se pri odkritem soočenju s samim sabo in celotnim svetom postavimo v enakovreden položaj s tem kar obstaja in si tako omogočimo vpliv pri ustvarjanju dostojne prihodnosti za vse, z upoštevanjem principa kopičenja posledic in njihovega seštevanja pri skupinskem delu.