Dan 236 - Ljudje v mehurčkih

Med odraščanjem opazujemo ljudi, ki jih večinoma skrbijo le lastne potrebe, hotenja in poželenja. Zato tudi sami začnemo usmerjati pozornost večinoma le na lastne potrebe, hotenja in poželenja, ki so večinoma odraz našega podrejanja lastnim čustvom. Ta pa so posledica našega nerazumevanja in neznanja uporabe lastnega uma in misli na konstruktiven, samopodporen način. Tako začnemo vedno bolj ignorirati skupne družbene probleme, h katerim seveda tudi sami pripomoremo. Ignoriramo posledice, ki jih ustvarjamo s tem, ko želimo zadovoljevati zgolj in le svoje lastne namišljene potrebe, hotenja in poželenja. Tako začnemo ljudje živeti v mehurčkih, kot egoisti. Izvor tega mehurčka je seveda v našem umu, kjer se selektivno odločamo, čemu bomo namenili svojo pozornost. Če se odločamo, da bomo svojo pozornost dajali predvsem svojim sebičnim mislim in posledičnim čustvom na način, kjer bomo želeli doživljati čimveč pozitivnih čustev ob zadovoljevanju namišljenih/imaginarnih potreb, ki nam jih vsiljujejo družba, TV in drugi mediji, potem temu namenimo večino časa svojega življenja. Posledično v službo hodimo zato, da dobimo čimveč denarja, s katerim poskušamo zadovoljiti čimveč namišljenih potreb:

• želimo najboljši telefon, ker se lahko potem pohvalimo pred kolegi
• želimo modno/drago obleko, ker se bomo počutili bolj spoštovano v družbi
• želimo najboljši avto, ker je to statusni simbol in bomo bolj privlačni za potencialne partnerje
• želimo otroke, ker večina naših sorodnikov želi otroke in bi se morali ubadati z jamranjem staršev in drugih, ki bi nas sodili kot čudne in celo manjvredne, če jih ne bi imeli
• hočemo občutiti čustvo zmage, moči, nadvlade in veselja ob gledanju/igranju raznih športov, ker se drugače v življenju počutimo manjvredne in nemočne
• gledamo TV in uživamo alkohol in druge droge, da bi pozabili na svoja čustva strahu, manjvrednosti in nemoči
• itd.

Posledično začnemo bežati pred negativnimi čustvi (strah, sram, manjvrednost) in posledično tudi pred vsako aktivnostjo, ob kateri si jih vzbujamo. Tako postanemo izjemno omejen človek, ki živi v svojem umskem mehurčku sebičnih želja in strahov pred tem, da bi ta mehurček počil. Še posebej, če kdo omeni samoodgovornost, samodirekcijo, samospremembo, samoodkritost ali kakšno podobno bistveno aktivnost uspešnih in zadovoljnih ljudi. Večinoma nas je namreč strah samemu sebi priznati, da imamo moč v svojih rokah, da smo sam svoj bog, ker se nam zdi veliko lažje, da se ne premaknemo, da se ne spremenimo in da se še naprej izgovarjamo na to, da je za vse naše probleme kriv nekdo drug. Zato tudi volimo politike, da se lahko kasneje na njih izgovarjamo. Ste to vedeli? Volilni sistem, kjer volimo svoje predstavnike, je neposredna, direktna posledica tega, da nočemo biti odgovorni sami zase in da želimo druge okriviti za naše lastne probleme.

Kadar nočemo, da bi naš sebični balonček počil, takrat začnemo z ignoriranjem in nasprotovanjem vsem argumentom, ki nam jih nekdo drug ponuja v dokaz, da je naš balonček iluzoren, nesmiseln, škodljiv in nesprejemljiv. Takrat zavedno in nezavedno začnemo vklapljati razne mehanizme, s katerimi želimo obvarovati "status quo" oziroma svoj sebični mehurček:

• spremenimo temo pogovora
• začnemo zehati
• zelo se nam začne muditi k nekim drugim aktivnostim
• zabuljimo se v TV in se delamo, kot da ne slišimo in da nas ne zanima
• ujezimo se in trdimo, da imamo mi prav in da drugi ničesar ne vedo in da so nesramni
• pravimo, da ima vsak pravico do svojega mnenja in da je naše mnenje drugačno
• začnemo naštevati izgovore, zakaj nekaj za nas ne velja in zakaj se mi ne moremo spremeniti
• itd.

Odkar vsakodnevno hodim proces samoiskrenega samoodpuščanja in odstranjevanja svojega sebičnega mehurčka, vedno bolj opažam, kako drugi, ki tega še ne počnejo, živijo v svojih sebičnih mehurčkih. Spoznal sem, da je od jakosti sebičnega mehurčka posameznika odvisno marsikaj glede interakcije s takšno osebo. Bolj, kot je mehurček debel, težje se je s takšno osebo pogovarjati o kakršnikoli pomembni temi, saj se zelo hitro prestraši, da bi se ta njen mehurček razpočil. Potem bi namreč takšna oseba bila postavljena pred dejstvo, da mora prevzeti odgovornost zase in za posledice, ki jih ustvarja in se spremeniti tako, da ne bo več ustvarjal škodljivih posledic - da ne bo več sebična. To pa zahteva vložek dela in napora, kjer začnemo odstranjevati in spreminjati lastne načine razmišljanja in uporabe svojega uma tako, da odstranimo strahove, omejitve in navade, ki smo jih prej živeli že bolj kot ne popolnoma avtomatično. Večino ljudi to precej prestraši, kar posledično pomeni, da se bojijo živeti.

Če si živ, spoznavaš nove stvari, ker se jih začneš zavedati. Ko se začneš zavedati, da si doslej ravnal neprimerno in škodljivo, si pred odločitvijo: se boš spremenil in popravil ter tako postal boljši in manj omejen človek, ali pa boš spoznanje poskušal pozabiti, potlačiti, ker te je strah spremembe in ker si nočeš priznati, da si do zdaj ravnal neprimerno in škodljivo? Prva možnost vodi v izboljšanje življenja, druga pa v še večje kopičenje škodljivih posledic zase in za svojo okolico. Odločitev se v teoriji torej zdi zelo enostavna. Zanimivo pa je, da se v praksi ljudje še vedno veliko raje odločajo za drugo možnost. Tako nadaljujejo s kopičenjem škodljivih posledic zase in za svojo okolico, dokler ne pridejo do neke skrajne točke, kjer že tako močno trpijo, da se odločijo spremeniti, če slučajno prej ne umrejo. Razlog za to, da se večina ljudi večinokrat raje odloči za drugo možnost je ravno ta, sebični mehurček, oziroma domačnost sebičnega mehurčka in poosebljanje z njegovo iluzorno naravo.

Kar pa je smešno in žalostno hkrati je to, da si ta sebični mehurček skozi odraščanje vsi s posnemanjem drugih ustvarimo zato, ker nas nihče ne nauči učinkovitega usmerjanja svoje pozornosti na način, ki bo za nas in našo okolico najbolj podporna. Posledično se ne naučimo svojih lastnih misli (uma) uporabljati konstruktivno. Zato nas je posledično strah živeti. Naš sebični mehurček je vse, kar poznamo in zato nas je strah tudi tega, da bi izgubili ta naš sebični mehurček. Posledično se branimo vsakršne spremembe. Če nam kdo pove, da je naš sebični mehurček škodljiv in neprimeren, smo užaljeni in se počutimo ogrožene. Karkoli, samo da si nam ne bi bilo treba spremeniti ali priznati, kar dejansko že vemo: da je naš sebični mehurček iluzija, s katero v realnem življenju sebi in drugim povzročamo trpljenje.

Rešitev za vse to je v nas samih in se izraža v naslednjih dejanjih:

• samoodkritost
• samoodpuščanje
• samoodgovornost
• spoznanje dejstva: jaz sem popolnoma odgovoren zase in enakovredno soodgovoren za stanje sveta. Sam moram torej postati sprememba, ki jo želim videti v svetu.
• spoznanje Principa, ki je najboljši za vse: ne obravnavaj (ignoriraj) drugih tako, kot ne bi želel biti obravnavan (ignorirali) sam na njihovem mestu
• samodirekcija in samokorekcija v skladu s spoznanjem dejstva in Principa

Če ste se odločili, da ste že dovolj pretrpeli in da ste že preveč omejeni in bi se torej raje naučili učinkovite uporabe svojih misli/uma, tako da ne le, da boste podporni sebi, ampak tudi vsem okrog sebe, potem vam priporočam brezplačni spletni tečaj DIP Lite.

Dan 120 - Skupno delo za skupno dobro? System error.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil postavljati osebni interes, ki sem ga temeljil na svojih pozitivnih in negativnih občutkih, postavljati pred skupen interes življenja.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se zanimam le za lastni interes in za to, kako se bom jaz dobro počutil, kako bom jaz čim več zaslužil in kaj bom jaz počel, da bo meni zabavno.

Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati, da s tem, ko sebe postavljam pred vse ostalo, zlorabljam vse ostalo zato, da bi imel sam dobre občutke in da bi se sam dobro počutil.

Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati, da nas je takšno ravnanje pripeljalo do realnosti, v kateri živimo zdaj, kjer vsak gleda le nase in kjer ne zna in noče nihče dajati tako, kot bi želel sam prejeti.

Odpustim si, da si nisem dovolil odstraniti egocentrične želje po dobrih občutkih.

Odpustim si, da si nisem dovolil odstraniti egocentričnega jaza in svoj jaz razširiti na vse življenje.

Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati, da moram sodelovati z ljudmi pri rešitvah, ki so najboljše za vse, kot sta UTD in neposredna demokracija, tako da odstranim lastne egocentrične interese dobrih občutkov z uporabo samo-iskrenosti, samo-odpuščanja in samo-korekcije, ker bomo le tako lahko vsi živeli rešitev, ki je najboljša za vse in s tem ustvarili dostojno in zabavno življenje za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil iskati samo probleme v stvareh in predlaganih rešitvah, namesto da bi spoznal, da moram za vsak problem sam v sebi najti rešitev, da moram sam stati kot rešitev vsakega problema. Spoznal sem in zavedam se, da je edina rešitev za človeštvo ta, da vsak prevzame odgovornost zase, da si vsak odpusti lastne egocentrične interese, ki temeljijo na občutkih, in se usmeri po principu kar je najboljše za vse življenje, kjer obravnava druge tako, kot bi želel biti sam obravnavan. Obvezujem se, da ne bom le iskal problemov, ampak bom sam tudi našel rešitve zanje in stal kot rešitev, ki je najboljša za vse življenje.



Zanimivo je opazovati, kako smo ljudje tako omejeni pri svojem delovanju zgolj na svoje pozitivne / negativne občutke, da sploh ne znamo delovati v slogi po principu, ki je najboljši za vse. Živimo v nekih svojih svetovih, zaposleni sami s sabo in svojimi občutki nekje v globinah uma. Zato se moramo začeti zavedati, da so naši občutki le iluzija, ki se jo odpravi s samo-iskrenostjo, pisanjem in samo-odpuščanjem. S tem si dejansko ustvarimo svobodno izbiro, kjer postanemo samo-direktivni kot življenje in dajemo tako, kot želimo prejemati.

Dan 93 - Elizij

Prejšnji blog je v angleščini.

Danes sem si ogledal idejno zanimiv znanstveno-fantastični film, kjer je v sto let oddaljeni prihodnosti prikazana izrazita ločenost med bogatimi rojeno-srečneži, ki živijo na ogromni vesoljski postaji Elizij, kjer je življenje popolno, tehnološko dovršeno in brez bolezni, medtem ko so na Zemljo kakopak obsojeni vsi ostali reveži, katerih starši niso imeli denarja in sreče, da bi jim zagotovili vozovnico do postaje, zato se klavrno borijo za preživetje na popolnoma onesnaženi in opustošeni slabo-rodni grudi.

Tema je zanimiva zategadelj, ker ni nič kaj znanstveno-fantastična, saj odraža trenutno stanje sveta, kjer smo ljudje pozabili na enakovrednost življenja in vseh oblik slednjega in vso svojo pozornost namenili svojim energetskim občutkom, s katerimi opravičujemo svoje egoistične misli in dejanja, namesto da bi se usmerjali po zdravem razumu in stali kot zgled principa 'delaj drugim tako, kot želiš da bi drugi tebi', ki je najboljši za vse.

Dejstvo je, da se moramo vsi osredotočiti (pardon, osrediniti) sami nase, na svoje občutke ter misli, s katerimi si prve ustvarjamo, ker se lahko le tako zavemo svojega načina razmišljanja, odločanja in usmerjanja samega sebe, ki trenutno pri vseh ljudeh temelji na egoizmu, zakajti z vsakim samo-ustvarjenim strahom, slabo voljo ali pozitivnim občutkom, v katerem se znajdemo, upoštevamo zgolj in samo sebe in svojo odvisnost do teh in zato vedno reagiramo egoistično ter neobzirno do drugih, s čimer dejansko nismo škodljivi le sebi, ampak tudi vsej svoji okolici.

Naš um je naš ego, ki smo si ga ustvarili skozi odraščanje s pomočjo zunanjih vplivov, skozi gledanje televizije, skozi opazovanje obstoječih človeških obnašanj in prepričanj. V sedanjosti se vsak izmed nas ravna po tem svojem egoističnem programu, ker se tako nekako zdi najlažje in ker verjamemo, da smo to v kar verjamemo. A kot sem ugotovil, to kar verjamemo ni resnično, če preneha obstajati, ko v to ne verjamemo več. In enakovrednost vseh oblik življenja je resnična, ker se vsi rodimo na Zemlji iz skupne prsti in prahu, kamor se tudi enakovredno povrnemo. Vso ostalo sprenevedanje vmes pa je iluzija naših ustvarjenih egov. Čas je, da preidemo k stvar(nost)i in začnemo udejanjati to, kar je najboljše za vse, kar pomeni dajati drugim enako, kot želimo sebi in kot želimo, da bi drugi dajali nam. Tako bomo vsi živeli najboljša izpopolnjena življenja v raju na Zemlji. Za to se mora spremeniti vsak izmed nas, kakopak tega nihče ne more storiti namesto nas in v našem imenu. Ni ga junaka, ki bi nas odrešil lastne neiskrenosti do sebe. Čas je, da si odpustimo lastne egocentrične misli, občutke in navade in začnemo skupaj ustvarjati sistematične rešitve, ki so praktično najboljše za vse. Edina prepreka temu je vsak izmed nas sam, dokler ne popravimo svojih vzorcev obnašanja tako, da so v vsakem dihu v skladu s tem, kar je najboljše za vse.

Na teh naslovih lahko dobimo raznovrstno pomoč pri spoznavanju samega sebe in pri samo-korekciji, hkrati pa pomagamo vsem tako kot bi želeli, da drugi nam:

Desteni'I'Process Lite
Desteni'I'Process Pro
Slovenski Desteni Forum
Desteni Forum

Dan 77 - Zakaj se ljudje nočemo zlahka odpovedati egoizmu?

Včeraj sem naletel na tole vprašanja: Zakaj ljudje ne odpravimo egoizma in samo lastnega interesa in ne začnemo preprosto delati tako, kot je najboljše za vse? Zakaj preprosto ne obravnavamo vseh enakovredno, tudi ko vemo, da je to povsem mogoče, če se le želimo tako usmeriti?

Ko se začnemo zavedati lastnih misli skozi zavedno dihanje hitro ugotovimo, da imamo v glavi radio, ki kar naprej nekaj nabija. In ta radio, te naše misli, ki se nam pojavljajo, so skoraj vedno egoistične, egocentrične. 

Zakaj nam je torej tako težko se odreči nečemu egoizmu v zameno za to, kar je najboljše za vse?

Nas je strah odpovedati se egoizmu in zgolj lastnemu interesu, ker verjamemo, da nas bodo potem vsi 'povozili', 'okrog prinašali' in da zato tudi ne bomo nič imeli/dosegli?

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah odpraviti egoizem in lasten interes, ker verjamem, da me bodo potem vsi 'povozili', 'me prinašali okrog' in da zato ne bom ničesar imel. Zavedam se, da mi to pravi radio v glavi in da v resnici vem, da bom to kar dajem dobil nazaj in da moram sam biti sprememba v svetu, ki jo želim videt povsod, ker drugače je nikoli ne bo. Prav tako razumem, da sem v tem sistemo samo odgovoren za svoje preživetje in da moram zato v samoiskenosti najprej sebi zagotoviti dostojno življenje, prede lahko pomaga drugim in preden lahko zare pomagam vpeljati nov sistem. Zato se obvezujem da bom s samoodpuščanje vztrajno in brez prestanka izklapljal radio v glavi in se učil usmerjati po zdravem razumu tako, kot je najboljše za vse, in sodeloval pri vpeljavi Enakovrednega denarnega kapitalizma in še naprej pri vpeljavi vseh potrebnih sprememb, ki so nujne za to, da se končajo zlorabe življenja in da vsi dejansko začnemo dostojno živeti brez strahu, kjer se bomo lahko vsi zabavali ob delu.

Očitno je, da trenutni sistem ne podpira življenja in ljudem v nobeni meri ne zagotavlja polnega življenja, brez strahu, brez zlorab. Trenutni sistem ne podpira človeka pri tem, da svoje življenje izpopolni v svoj najboljši potencial. Vsi pa razumemo, da ta sistem sestavljamo zgolj mi, ljudje. In prav mi, ljudje, smo egoisti in večino časa gledamo zgolj na lasten interes, ker verjamemo radiu v glavi in mislim, ki nam jih ta kar naprej servira. Pa se sploh kdaj vrprašamo, od kod te misli pridejo? So to res naše misli? So mogoče prepričanja, ki so nam jih vcepljali v glavo starši, učitelji, še posebej pa TV? Verjamemo, da imamo svobodno izbiro. Pa ta svobodna izbira zares obstaja, če se vedno nezavedajoč se ravnamo kar po mislih, ki nam jih ta radio v glavi podaja kot po tekočem traku?

Torej, zakaj ljudje preprosto ne izklopimo tega radia, si odpustimo vse misli, ki nas definirajo in nadzirajo in ne začnemo živeti preprosto tukaj, sedaj, v dihu, po zdravem razumo, kjer bi se vsak izmed nas ravnal tako, kot je najboljše za vse?

Vsi si želimo tega, da bi dostojno živeli skupaj, v miru, in se zabavali ob delu, brez prepirov in omejitev, brez strahu. A hkrati nas je strah opustiti egoizem in ugasniti radio v glavi, ker verjamemo to ali ono in ker nas je strah tega in onega. Ampak to kaj verjamemo in česa nas je strah, te misli nam prav tako servira radio v glavi! Zato je čas, da se skupaj začnemo učiti, počasi a vztrajno, izklopiti radio v glavi, s katerim si mečemo polena pod noge med potjo do sprememb, ki so najboljše za vse nas, da izklopimo ta radio, ki nas nadzoruje in nam pere možgane in začnemu skupaj praktično spreminjati naše navade tako, da bomo skupaj dosegli enakovredne odnose med vsemi nami in zagotovili vsem nam na Zemlji dostojno, zabavno življenje v miru, brez strahu, v sistemu, ki bo zagotavljal vsakemu posamezniku, da razvije svoj najboljši potencial.

Sam za izklaplanje radia in spreminjanje lasnih navad in lastnega obnašanja uporabljam samoodpuščanje, primere katerega lahko najdete na tem blogu in mnogih drugih, kjer ljudje počnejo isto. Pridruži se še ti, živeti brez strahu in brez radia v glavi je veliko lepše in bolj zabavno, kar pa je najbolj pomembno: samodirektivno in po principu, kar je najboljše za vse nas.

Več samoodpuščanja:

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da so moji osebni egoistični cilji po dobrih občutkih, na katere me kar naprej napeljujejo misli, bolj pomembni od živeljenja in bolj pomembni od vsega ostalega.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil biti pripravljen drugim ustvarjati nesrečo in bolečino zato, da bi sam prišel do lastnega občutka zmage in hkrati si odpustim, da sem dajal tej energiji v sebi, temu občutku, večjo veljavo kot življenju samemu. Zavedam se, da s tem dopuščam občutkov in mislim, da me usmerjajo namesto mene in da s tem ustvarjam zlorabe vseh vrst, ki obstajajo na svetu in zavedam se, da je to nedopustno, ker tudi sam ne bi žele, da me kdo zlorablja, ponižuje ali omejuje. Obvezujem se, da v sebi ne bom več dopuščal želje in hrepenenja po občutku zmage, da se ne bom več gnal za tem in hkrati, da se ne bom počutil slabo, manjvredno, ko bom videl druge v stanju 'zmage', ker se zavedam, da s tem zlorabljam samega sebe in vse okrog sebe, da pridem do svojih egoističnih ciljev, namesto da bi se usmerjal po tem, kar je najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da bom brez egoizma in zgolj lastnih interesov šibek, da me tako rekoč ne bo več in da me boto potem drugi izrabljali in manipulirali. Zavedam se, da mi te misli servira radio, ki me skuša usmerjati namesto mene in zavedam se, da brez egoizma ne bom šibek in vodljiv ampak ravno nasprotno, saj si bom vedno sam dal direkcijo v vsakem trenutku tukaj, v vsakem dihu, in ne bom dopuščal, da me usmerja radio z mislimi, ki mi jih servira in za katere večino sploh točno ne vem, od kod so se vzele. Zato se obvezujem, da bom vse misli, ki mi jih servira radio raziskal v samoiskrenosti in vzroke zanje odpravil s samoodpuščanje ter tako počasi in vzrajno ugasnil radio, hkrati pa za vsako egoistično navado, vzorec, v samoiskrenosti poiskal svojo novo pratično usmeriltev, ki bo ustrezala zdravemu razumu in temu, kar je najboljše za vse življenje.

Dan 61 - Živeti 'preprosto' in delati le to, kar me veseli

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si 'preprostega' življenja, kjer bi lahko počel le to, kar me veseli, namesto da bi spoznal in razumel, da je to kar me veseli trenutno pogojeno z mojimi občutki in definicijami, ki sem jih sprejel skozi um/ego, s čimer se jim podrejam in se ločujem od fizične realnosti ter prelagam odgovornost zase in za zlorabe, ki jih ljudje počnemo vsak dan skozi podpiranje sistema neenakovrednosti in izkoriščanja. Zavedam se, da je početi le to, kar te veseli, egoistično, ker s tem namerno ignoriram stanje sveta, namesto da bi stal kot primer spremembe in rešitve za svet in se usmerjal po zdravem razumu tako, kot je najboljše za vse, da čim prej zagotovimo vsem dostojno življenje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil pozitivnim občutkom, sproščanju, zabavi, spanju, počivanju dajati in pripisovati večji pomen od usmerjanja samega sebe v aktivnostih kot so branja, pisanje, reševanja nalog tečaja DIP, deljenja blogov itd. Zavedam se, da se s tem izmikam samo-odgovornosti, da odpravim svojo podrejenost do in odvisnost od občutkov in umsko-zavestnega sistema in da tako postanem čim bolj učinkovit primer spremembe človeka, ki vedno stoji v enosti in enakovrednosti z vsem in se ravna po zdravem razumu tako, kot je najboljše za vse, da bomo čim prej zagotovili dostojno življenje vse.

Odpustim si, da si nisem dovolil odpustiti in odpraviti svoje ideje, želje po tem, kako bi žele, hotel, da moje življenje poteka, kakor sem videl pri družini, sorodnikih, prijateljih, televiziji. Zavedam se, da bi s tem le nadaljeval vzorce, ki so nas pripeljali do situacije, v kateri je svet danes, kjer se vsak dan dogajajo zlorabe in se uničuje svet, narava, zato ker nihče noče prevzeti odgovornosti in poiskati rešitve ter živeti na praktičen način tako, kot je najboljše za vse, da bomo vsi lahko živeli dostojno, v enosti in enakovrednosti.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovoli želeti, hoteti si živeti po enakih in podobnih vzorcih kot moji starši, družina, prijatelji in drugi 'normalni' ljudje, namesto da bi spoznal in se zavedal, da so ravno ti 'normalni' vzorci življenja pripeljali do zlorab in stanja sveta, kot ga poznamo danes, kjer se vse borimo za preživetje, denar, in zlorabljamo drug drugega in zemljo, namesto da bi se spremenili in drug drugemu pomagali k samo-spremembi, da začnemo živeti tako, kot je najboljše za vse in ustvarimo sistem, ki bo vsem zagotovil dostojno življenje.

Odpustim si da sem sprejel in si dovolil zavidati ljudem, ki živijo 'normalno' življenje in ignorirajo stanje sveta in so nevedni ali pa se delajo nevedne in nočejo sprejeti odgovornosti zase in svet. Zavedam se, da si s tem želim tega, da se tudi meni ne bi bilo treba spremeniti in biti samo-iskren. Spoznal sem in zavedam se, da bolj kot prelagam samo-odgovornost in bolj kot gledam le nase, slabše bo stanje sveta in večje bolečine, muke, strah in travme bom doživljal, ker se bom neprestano bal izgubiti svoj način življenja, svoje življenjske vzorce, navade in svojo odvisnost od energetskih občutkov pozitivnosti, nevtralnosti in negativnosti, katerim se podrejam in jim dovoljujem, da me usmerjajo, namesto da bi se usmerjal sam v dihu, tako kot je praktično najboljše za vse.

Obvezujem se, da bom vsak da sproti odpravljal svojo odvisnost od energij, občutkov skozi pisanje in samo-odpuščanje ter samokorekcijo, da se osvobodim podrejenosti umu/egu in postanem samo-direktiven v vsakem trenutku diha, da bom lahko najbolj učinkovit pri spremembah in aktivnostih, ki so potrebne za vpeljavo sistema, ki bo vsem zagotovil dostojno življenje v enosti in enakovrednosti.

2012 - Poveličevanje voditeljev je zabloda

Odvisnost od voditeljev je suženjstvo vodenih, ki voditeljem omogoča zlorabo življenja. Kdor vodi na način, da sebe ohranja kot večvrednega, druge namerno ohranja v suženjstvu in jih zlorablja v lastno korist. Danes v kapitalizmu obstajajo le egoistični voditelji, ki zaradi svoje koristi druge ohranjajo v suženjstvu. Edino koristno vodstvo je samo-iskreno lastno vodstvo, kjer vodimo le samega-sebe v Enosti in Enakovrednosti z vsemi in vsem, tako da dosežemo praktične rešitve, ki so najboljše za Vse Življenje. Ljudje se moramo naučiti enakovrednega sodelovanja, ker je vse ostalo egoizem, ki vedno vodi v zlorabo, sploh pa v kapitalizmu, kjer so voditelji lahko le tisti, ki imajo več denarja od drugih, tega pa so dobili na račun svojih sužnjev, ki jih namerno izrabljajo za lastno korist.

Ekonomsko suženjstvo ali katerakoli druga oblika te zlorabe je nedopustna. Priporočam tečaj za ljudi, ki želijo postati samo-iskreni in samo-direktivni voditelji samega sebe v enosti in enakovrednosti z vsem Življenje, za največjo skupno korist vseh nas: www.desteniiprocess.com

2012 - Poslanci / politiki so odgovorni za narodov blagor, ne?

Poslani politiki so navadni ljudje, popolnoma enakovredni kateremukoli drugemu živemu bitju, in že zaradi tega niso popolnoma nič bolj odgovorni za razmere v neki državi ali pa na svetu kakor jaz in ti ali katerikoli drug posameznik. Ljudje se neprestano izmikamo odgovornosti nad samim sabo in jo prelagamo na nekoga drugega, ker delujemo po egoističnih principih, ki jih vase vcepljamo skozi kapitalistični sistem in ideologijo deli in vladaj. Politika se ne dogaja le v parlamentu med poslanci, ampak je del vseh nas v vsakem trenutku našega življenja, kjer skozi svojo politiko usmerjamo in podpiramo lastna dejanja ter stanja družbe, ki nastanejo kot posledica naše politike. Ta pa je danes vselej egoistična in zblojena. Dandanes praktično nihče več ni popolnoma samo-iskren, saj nihče ne vidi praktične realnosti, ampak so vsi zatopljeni v svoje občutke in ideje o tem, kaj bi sami želeli samo zase. Eden izmed Destonijcev je zapisal, da je zdrav razum danes tako redek, da že skoraj predstavlja nadčloveško moč, ki jo imajo le super-ljudje. Vse to je posledica zablod, ki se jih ljudje oklepajo skozi svoje mislih, občutke, spomine, predsodke, ideje itd.

Pred kratkim so bile volitve na katerih je zmagal Zoran Janković, na položajih pa bodo kot vedno ostali isti ljudje, ki vsake toliko malo zarotirajo, da vsakdanjemu človeku ni preveč očitno, da je demokracija le ideja o vladanju ljudstva, ki še nikoli v zgodovini človeštva ni zares obstajala. Glavno besedo ima vedno denar in ta je tisti, ki odloči volitve in vodilne položaje. Politika vsakega človeka je vedno določena in pogojena s tem, koliko denarja ima. Pohlep razdvaja ljudi, da lahko najbogatejši vladajo po principu deli in vladaj. Zato moramo v samo-iskrenosti spoznati svojo samo-odgovornost do tega, kakšen odnos in kakšne ideje smo si ustvarili do denarja. Več kot očitno so te ekstremno egoistične in zlonamerne do soljudi, kaj šele do ostalih živih bitij, ki so nam vsa do zadnjega popolnoma enakovredna, mi pa jih ponavadi kar prezremo. "Baš nas briga!", je reklo ljudstvo in še enkrat ponovilo svoje vsakdanje vzorce zlorab Življenja na vseh področjih. "Tudi vam bomo pomagali!", pa pravimo Destonijci, saj iz lastnih primerov zelo dobro razumemo, kako hudo je, če si suženj svojih lastnih občutkov, predsodkov, navad in ostalih umskih sistemov, ki zasužnjujejo ljudi. Sami smo že zbrali dovolj samodirekcije in samozaupanja, da odločno zavračamo vsakršne zlorabe življenje in to dokazujemo z lastnim praktičnim zgledom. Kdor je že tega zmožen se nam bo pridružil, kdor pa še ne, pa naj bo pozoren na to, da se ne bo sam obsodil na to, da zanj v enosti in enakovrednosti življenja ni prostora. Tudi takšni se bodo našli. Še dobro, da ljudje odmremo sami od sebe.

Danes ljudje verjamejo, da so denar in ostale stvari, ki so potrebne za dostojno življenje vseh, redka dobrina. To pa kaže na to, da skoraj nihče več ni sposoben razumeti osnov matematike ter ločevati med praktičnim resničnim svetom in namišljeno iluzijo. Bogatim voditeljem je to všeč, ker tako z lahkoto vse vlečejo za nos. Zato si Destonijci prizadevamo deliti svoja spoznanja in dejstva o realnosti, da bomo lahko odpravili trpljenje in zlorabe življenja, ki jih ljudje sami ustvarjamo zaradi lastne neumnosti ter neiskrenosti do samega sebe. Prizadevamo si čimbolj približati ljudem zdrav razum in samo-iskrenost, ker smo ljudje brez tega le robot, ki ubogljivo in brez pomislekov ponavlja to, kar so nas naučili drugi. Prav tako moramo vedno biti pozorni na to, da smo odprti za nova spoznanja in da takoj vpeljemo v lastno življenje tista, ki so v samo-iskrenosti preverjeno boljša za vse nas.

Torej, nekaj samo-iskrenosti o fizični realnosti:
1. Denar je iluzija, namišljen element trgovanja.
2. Surovin in dobrin na Zemlji je dovolj za vse v velikih presežkih*, vendar tičijo v rokah ljudi, ki jih želijo menjati za denar, kar pomeni, da so vsi revni ljudje namerno prikrajšanih za dostojno življenje, ker pač nimajo denarja, ker se pač niso rodili enemu izmed 10% najbolj bogatih egoistov na svetu. (Da, vsi ki razumemo slovensko in tole lahko beremo, spadamo v teh 10%.)

*Razen fosilnih goriv, ki jih lahko brez težav že sedaj zamenjamo z obnovljivimi in naravi prijaznimi, če odmislimo namišljen problem o pomanjkanju denarja ter ko odpravimo potrebo korporacij po ohranjanju zaslužka.

V predlaganem Enakovrednem Denarnem Sistemu bomo vsem zagotovili enakovreden dostop do vseh dobrin in tako bomo lahko vsi živeli kot milijonarji. Upokojili se bomo lahko že pri 25. letu in potem počeli karkoli nas bo zanimalo in bo v skladu s tem, da je vse Življenje Enostno in Enakovredno. Ne le, da je to možno, ampak je tudi dokazano in matematično preverjeno izvedljivo, takoj ko se bomo ljudje strinjali, da želimo uvesti sistem, ki bo najboljši za vse Življenje, ne le za par najbogatejših egoistov.

Toda, kako na razumljiv način to pokazati človeku, ki ne obvlada niti osnovne matematike, ni samo-iskren in je suženj svoje vsakdanje rutine, ki jo ponavlja vedno znova in znova ter se vsak dan predaja vedno istim občutkom, čustvom, idejam in predsodkom, ki ga omejujejo, ga zaslepljujejo in mu popolnoma onemogočajo samodirekcijo? Z lastnim zgledom! To počnemo Destonijci. Mase ljudi so grozovito poneumljene, podjarmljene in zaslepljene s svojimi lastnimi egoističnimi mislimi, čustvi ter občutki, ki jim slepo sledijo ter katere so prevzeli od svojih prav tako podjarmljenih prednikov ter kakopak televizije in drugih medijev, preko katerih najbogatejši egoisti vsak dan znova utrjujejo svoje položaje s tem, da v ljudi vcepljajo egoistične principe in ideje, preko katerih potem vladajo po principu deli in vladaj. Separacija v ljudeh in med ljudmi je ogromna, saj se kar naprej poudarjajo polarnosti in razlike (lepo-grdo, dobro-slabo, vojna-mir, veselo-žalostno...), s čimer se ustvarja trenja in napetosti med ljudmi, ki so pogosto že tako popolnoma samo-razdvojeni, da ne zdržijo niti minute več v miru s samim sabo, ker jih razdvojen um vleče na vse strani. Nekateri danes že dejansko verjamejo, da ni miru brez vojne. Bog si pomagaj! Vse to pa se na koncu opravičuje z idejo o potrošnikovi 'svobodi izbire', ki je v resnici popolna zabloda in utvara, v kateri ljudje iščejo svojo srečo. Če nisi v vsakem trenutku zadovoljen s samim sabo, tudi in še posebej takrat ko si sam in ko ničesar nimaš, potem si razdvojen in iščeš svojo srečo v okolici in tam je ne boš nikoli našel, ker je izvor vseh naših problemov in zablod vedno v nas samih, vzrok za našo nesrečo in nezadovoljstvo je vedno v nas samih. Naših miselnih zablod in čustvene odvisnosti pa ne moremo popraviti in odpraviti kar čez noč, saj smo si naš umsko-zavestni sistem ustvarjali, ga dopuščali in sprejemali vase skozi vse naše življenje, zato je precej zapleten. Ravno v ta namen smo Destonijci razvili spletni tečaj, ki ga tudi sam opravljam že 2 leti, skozi katerega se naučimo samo-iskrenosti, samo-odpuščanja in učinkovitih orodij za samo-korekcijo. To je proces, ki traja od 7-14 let in katerega ne moremo učinkovito opraviti zgolj sami, brez pomoči drugih. Preveč smo se slepili skozi celo naše življenje in zgodovino človeštva, da bi lahko vse naše zablode sami popravili v nekaj dneh. Mnogo ljudi je strah samo-iskrenosti in samo-odgovornosti, saj globoko v sebi vedo, da so v preteklosti storili veliko (ne)umnosti in se za njih obsojajo, ker tudi vedo, da zanje nikoli niso zares prevzeli samo-odgovornosti. Na tem mestu je pomembno spoznati orodje samo-odpuščanja, ki nas reši vseh preteklih bremen, da se lahko učinkovito posvetimo sedanjosti in temu, kakšni želimo biti v popolni samo-direkciji. Zaradi podobnih strahov veliko ljudi nikoli ne prebije ledu in se zato zatrejo do smrti, največkrat z alkoholom in ostalimi zatiralci življenja. V tečaju DIP pa drug drugemu pomagamo spoznati, da so vse te umske zablode le utvare v naših glavah, ki jih lahko preprosto odstranimo, namesto da se z njimi poistovečamo. Tako na zabaven način hodimo skozi proces samo-korekcije in se smejimo lastnim umotvorom, s katerimi smo si grenili in zapletali življenja. Vsak študent si lahko izbere svojega mentorja, ki mu je všeč, lahko pa to prepusti drugim. Tako lahko kadarkoli vpraša za nasvet in zaprosi za pomoč pri svojem procesu samo-iskrenosti, samo-odpuščanja in samo-korekcije po principu kar je najboljše za vse Življenje v Enosti in Enakovrednosti in vsi bomo z veseljem pomagali z lastnimi primeri samo-korekcije. Z gotovostjo lahko trdim, da je do sedaj še vsakemu, ki se je v tečaj vpisal, ta bil v izredno pomoč na vseh področjih življenja, tudi meni. In tudi tebi bo, če boš le želel storiti nekaj dobrega zase, s tem pa tudi za vse nas, saj bomo s tvojo pomočjo lahko še hitreje ustvarili sistem, ki bo dejansko praktično najboljši za vse Življenje. Če si tečaja ne moreš privoščiti, lahko zaprosiš za sponzorstvo, vendar moraš prej pokazati in dokazati svoj interes, da si dejansko želiš pomagati in hoditi proces samo-korekcije. Za več informacij lahko obiščeš Desteni forum ali pa kar vprašaš mene.

Vsak izmed nas se v vsakem trenutku lahko odloči samo med tem, ali bo samo-iskren in bo samo-direktivno delal tako, kot je najboljše za vse Življenje, ali pa bo suženj svojih zablod in bo Življenje zlorabljal. In resnično svobodo predstavlja le prva možnost, saj le ta nima destruktivnih posledic. Kdor zlorablja Življenje, bo vedno občutil posledice le-tega na lastni koži, prej ali slej. Destonijci pa bomo ta proces še pospešili in ojačali, da bomo ljudem pomagali hitreje spoznati, da se zloraba Življenja v nobenem primeru ne izplača, saj lahko brez težav vsi živimo dostojno in zabavno življenje, brez da bi pri tem drug drugega omejevali in zlorabljali. Če vsaj del naših spoznanj že razumeš te vabim, da se nam pridružiš in tudi ti začneš z lastno preobrazbo v samo-direktivno in samo-iskreno živo bitje, da boš neomejen/a na vseh področjih vedno podpiral/a to, kar je najboljše za vse nas. To je edini samo-direktivni smisel življenja, ki je najboljši za vse in s tem tudi za vsakega posameznika, s katerim bomo z gotovostjo zagotovili vsem nam, kjerkoli že smo, da bomo vedno živeli dostojno in zabavno življenje.

Kdor pa temu nasprotuje bo izumrl skupaj s svojim sovraštvom do lastnega življenja.

2012 - Znanost nima ega - rešitev je v znanosti?

Znanost smo si namislili ljudje, saj ta obstaja kot informacija v naših mislih in kot podatek v pisani besedi. Znanost sama po sebi torej ne obstaja, obstaja fizična narava, ki ne potrebuje nobene misli ali razumevanja, da bi razumela samo sebe. Enostavno obstaja in ima samodirekcijo in to je dovolj. Problem (ne)razumevanja si ustvarjamo le ljudje, ker se slepimo z lastnim zblojenim razmišljanjem do te mere, da sploh ne razumemo več kdo smo in kako stvarnost deluje in obstaja. Zato ne moremo trditi, da znanost nima ega, ker je to personifikacija abstraktnega pojma, kar pa je že v osnovi zabloda.

Znanost postane znanost šele takrat, ko neke podatke ljudje interpretiramo skozi svoj omejen umsko-zavestni sistem (ego) in si jih skozi svoje predsodke, ideje in strahove razložimo v neko informacijo, s katero se potem definiramo in jo poskušamo živeti. To pa pomeni, da ima znanost vedno EGO, saj znanost definiramo ljudje skozi svoj omejen um - ego. Znanost smo ljudje in ker imamo ljudje ego ima tudi znanost ego, če že. Ego človeka pa je v kapitalizmu in na sploh zaenkrat še vedno naravnan samo na lastno korist, saj je ljudi strah smrti, revni se neprestano borijo za preživetje, tiste s presežki denarja pa je strah izgube privilegiranega položaja, ki jim ga nakopičen denar omogoča. Zato je očitno, da znanost v kapitalizmu ima ego in to zelo velikega, ta pa neprestano stremi k še večjemu dobičku za posameznika ali manjšo skupino. Vsa znanost, ki danes obstaja, je naravnana na ustvarjanje čim večjega osebnega dobička, zato se vsi izumi, ki bi osvobodili človeštvo in s tem nekomu onemogočili profit, skrijejo in prepovejo, da bogati posamezniki ohranjajo svoje položaje in da ostali ostanejo sužnji z lastnim dovoljenjem. Zato je trditi, da je rešitev za človeštvo v znanosti, ker ta nima ega, popolna umska zabloda. Na tem mestu je očitno, kako zelo pomembna je samoiskrenost, vedno.

Rešitev ni v znanosti, rešitev je v samo-iskrenosti in samo-korekciji, da odpravimo svoje strahove, predsodke, svoj ego in se osredotočimo na praktične rešitve, ki so najboljše za Vse Življenje v Enosti in Enakovrednosti. Naučiti se moramo skupinske enakovredne podpore, da vpeljemo sistem, ki bo podpiral vsa živa bitja Enakovredno. To počnemo Destonijci in to je cilj vpeljave Enakovrednega Denarnega Sistema. Vse rešitve so vedno v nas samih in nikjer drugje. Če smo samodirektivni in vedno živimo po principu kar je praktično najboljše za vse življenje, potem lahko živimo tudi v kameni dobi brez vse tehnologije, pa bomo za vse poskrbeli. Seveda če že imamo tehnologijo, jo lahko smiselno uporabimo, vsekakor pa ni nujno, da bi za blaginjo življenja na Zemlji morali karkoli novega izumljati. Vse kar potrebujemo za Dostojno Življenje Vseh je že zdavnaj na voljo v izobilju. Problem smo mi sami, ker še nismo prevzeli popolne odgovornosti za svoje misli, občutke, predsodke, ideje itd. in ker še nismo vzpostavili popolne samodirekcije po principu kar je praktično najboljše za vse življenje. Tega se učimo Destonijci skozi svoj proces in tečaj DIP in to tudi praktično uveljavljamo po principu kopičenja posledic. Po domače: V slogi je moč: 1+1+1+1+...

Pridruži se nam in postani varuh Življenja v Enosti in Enakovrednosti!

2012 - Samodirekcija

Ohranjanje samo-direkcije po principu 'Kar je praktično najboljše za vse življenje v enosti in enakovrednosti' je nekaj, česar se moramo vsi naučiti, saj nas v vseh drugih primerih namesto nas usmerjajo naši samo-sprejeti predsodki, občutki, čustva, ideje in verovanja, ki vedno izhajajo iz našega sprejetega ega / osebnosti, kar posledično vedno vodi v zlorabo nas samih in Življenja na sploh. Skozi celotno zgodovino človeštva smo ljudje prelagali odgovornost za svoje misli, občutke in stanja na nekoga drugega, kar dokazujejo naše projekcije, ki jih v samo-iskrenosti z lahkoto opazimo že med samim pogovorom.

V svojem procesu sem (bolj ali man) vedno pozoren na to, da v samo-iskrenosti opazujem lastne misli in občutke zato, da razberem kdaj počnem neko stvar samo-direktivno, tako kot je najboljša za vse življenje v enosti in enakovrednosti, in kdaj nekaj počnem zaradi svojih dovoljenih in sprejetih občutkov, čustev, želja, predsodkov itd., ki izvirajo iz mojega ega in skozi katere se omejujem in si onemogočam, da bi vzpostavil popolno samo-direkcijo. Vse takšne moteče elemente potem po potrebi izpišem, da natančno ugotovim kako je nek umski konstrukt sestavljen, kje je njegov izvor, v katerih situacijah se mi sproža itd., glede na to pa lahko napišem samo-odpuščanje in samo-korekcijo. Slednja je navodilo, kako bom vzpostavil samo-direkcijo naslednjič, ko bom v podobni situaciji (vedno po principu 'Kar je praktično najboljše za vse življenje v enosti in enakovrednosti').

Najbolj moteči občutki v mojem procesu, s katerimi si največkrat odvračam pozornost od samo-direkcije in samo-iskrenosti, so: spolna vzburjenost / želja po spolnosti - orgazmu, 'dober' občutek vznemirjenosti / adrenalina ob zabavi (poslušanje glasbe, igranje iger ipd.), občutek strahu (ob samo-obsojanju in primerjanju z drugimi, nesprejemanju samega sebe itd.) in občutek odpora, kadar vzpostavljam samo-iskrenost in samo-direkcijo pri opazovanju lastnih umskih konstruktov (najbolj ko jih izpisujem v sklopu tečaja DIP).

Ugotovil sem, da pri vzpostavljanju samo-direkcije in samo-korekcije zelo pomaga, da si aktivnosti, ki jih želim narediti čez dan, zapišeš na seznam, vendar jim pri tem ne določim točnega časovnega okvira. Cilj naj bo le, da jih moramo dokončati isti dan, če pa si določimo točne časovne okvire se hitro zgodi, da jih ne izpolnimo, to pa vodi v samo-obsojanje. To pa pomeni, da v svojem procesu vzpostavljanja samo-iskrene samo-direkcije izvajamo samo-sabotažo, kar nima nobenega smisla in podaljšuje naš proces vzpostavljanja samega sebe kot enakovrednega, samo-iskrenega in samo-direktivnega živega bitja, ki se vedno ravna po principu 'Kar je praktično najboljše za vse življenje v enosti in enakovrednosti'.

2011 - Moja smrt

Že od nekdaj, še preden sem spoznal skupino Desteni, sem veliko razmišljal o življenju, obstoju in smrti. Opazil sem, da je ogromno stvari, ki jih ljudje sploh ne razumemo, kljub temu pa se večina obnaša tako, kot da je to nekaj normalnega ali še slabše, kot da jim je vse jasno. Največ je seveda tistih, ki dejstvo o svojem nerazumevanju sebe in vsega okrog sebe kar ignorirajo. Kmalu sem dojel, da starost človeka nima nobene zveze z modrostjo slednjega v smislu razumevanja življenja, obstoja in smrti. Zato sem začel raziskovati vsa možna področja, ki se tega dotikajo in vsa dognanja in dejstva smiselno povezati v nakaj celovitega. Sam pri sebi sem to poimenoval sestavljanje/iskanje dokončne resnice. Torej resnice tega, kdo sem jaz in kdo smo posledično mi vsi v kontekstu vsega kar obstaja. V bistvu mi je to tudi uspelo, saj sem na 'koncu' dojel, da smo vsi Enostni in Enakovredni in kot taki ne moremo prenehati obstajati (v najslabšem primeru se lahko zgolj vsi resetiramo v singularnost). Pri tem pa sem pozabil na bistveno stvar: praktično življenje tega spoznanja. Potem sem spet malo zabluzil v blodnjah svojega uma, nakar sem na mojo veliko veselje in srečo odkril skupino Desteni, ki predstavlja točno to: praktično življenje spoznanja, da smo vsi Enostni in Enakovredni. V bistvu predstavlja še veliko več, saj je Destonijcem v svojih raziskavah s pomočjo portala uspelo odkriti razne podrobnosti o tem, zakaj smo danes takšni kot smo in kako smo do tega prišli, kar da človeku še jasnejši vpogled v samega sebe in še večjo motivacijo za to, da vsi skupaj enkrat za vselej odpravimo naše blodnje in ustvarimo najboljše življenske razmere za vse in za zmeraj. Skratka odpravimo vse naše zlorabe drug drugega in torej nas samih preko naših blodenj, ki izhajajo iz nerazumavanja samega sebe. Življenje je zelo enostavno, ko se začneš dojemati in odpravljati svoje umske blodnje. Ko spoznaš, da si za vsa svoja prepričanja, verovanja, samodefinicije in ostale umotvore kriv sam in jih lahko tako preprosto odpraviš s samoodpuščanjem v samoiskrenosti. Opaziš, kako ne reagiraš več na zunanje vplive, ker si vedno usidran v svoji mirnosti sedanjega diha, ki te popolnoma prizemlji v realnost v vsakem trenutku. Razen če si spet dovoliš odtavati v misli, umske blodnje, energetske tokove čustev in emocij, ki te odtujijo od samega sebe in ti onemogočajo popoln in spontan izraz samega sebe kot življenja. Da se vsega tega naučimo je potreben proces, kjer se praktično naučimo živeti v trenutku sedanjega diha in obravnavati vse okrog sebe kot samega sebe, torej v Enosti in Enakovrednosti s samim sabo, posledica česar pa je ta, da vedno ravnamo tako, kot je Najboljše za Vse in torej tudi za nas, ker razumemo akumulacijo posledic naših dejanj. Vse to je vključeno v Desteni'Jaz'Proces (Desteni'I'Process).

Kdo se boji smrti?!

Smrti se ne bojim, ravno nasprotno. Vsekakor se mi zdi to nekaj precej razburljivega, ravno zato, ker si nikakor ne morem predstavljati, kakšna izkušnja je to, kljub mnogim pričanjem, ki jih lahko preberemo in poslušamo v opravljenih raziskavah skozi portal. Se pa hkrati tudi zavedam, da po smrti popolnoma izgubimo stik z realnostjo, s fizičnim, saj po smrti tako rekoč postanemo neoprijemljivi in zato nepomembni za stvarstvo. Zato je pomembno, da izkoristimo našo priložnost sedaj, ko jo imamo in ko živimo v fizični realnosti, tako da pomagamo ustvariti svet, ki bo najboljši za vse v enosti in enakovrednosti in v katerega se bomo radi vrnili, ne glede na to, v kakšni obliki in na kateri lokaciji. Če pogledamo razmere na svetu danes: Jaz in vi, ki to berete, smo v tako priviligiranem položaju, da niti približno ne razumemo, kakšno trpljenje s tem povzročamo drugim, ko garajo za nas, umirajo, pobijajo, zato da smo lahko mi brezbrižni, egoistični, samovšečni in ignorantski do vsega okrog nas. Zgolj zato ker smo lahko. Seveda to dopuščamo zato, ker ne razumemo kopičenja posledic, ki jih ustvarjamo z našim odobravanjem vsega kar je, preko naših vsakdanjih opravil. Posledice se nam bližajo z neverjetno hitrostjo. Kdor je samoiskren, lahko seveda to opazi, kdor pa še ni, se bo močno zaletel v zid realnosti. Ne čakajte na zadnji trenutek - pravijo tudi učitelji študentom pred izpitom, a vedno znova nič ne zaleže. Smola? Ni. Je pa pomanjkanje samoiskrenosti in samousmerjenosi človeka, zaradi prevelike količine samodopuščenih in samosprejetih umskih vzorcev, ki k temu težijo (torej v tem primeru k prelaganju odgovornosti). V splošnem se to v družbi kaže v politiki, kjer vsi prelagamo odgovornost nanje, kot da so oni tisti, ki upravljajo odnose med ljudmi v državi. A smo kaj smešni? Ne.

Če vsaj malo razumete, kaj govorim, si prosim oglejte naštete strani o skupini Desteni, o predlogu Enakovrednega Denarnega Sistema in se nam pridružite v ustvarjanju sveta, ki bo Najboljši za Vse. Vključite se v Desteni'Jaz'Proces, kjer se podpiramo v potrebnih spremembah, ki jih moramo opraviti v nas samih, da bo vse to mogoče. Seveda sprememba ne bo prišla takoj, temveč s kopičenjem posledic naših dejanj, ki imajo ta skupen cilj. Rima niso zgradili v enem dnevu, se glasi nek pregovor. V vsakem primeru pa vzemite na znanje, da se procesa ne da več ustaviti. Stvarstvo se bo preoblikovalo po omenjenm načelu, pa če bomo mi to želeli ali pa ne. V slednjem primeru bomo pač izbrisani iz obstoja do nerazpoznavnosti, za kar si bomo krivi sami. Človek je neznatno majhen del stvarstva, njegov ego pa je katastrofalen. Kdor ne bo odpravil svojega ega, bo ego odpravil njega. Meni je prav, ker sem En Glas za Enakovrednost Sveta. 'Umrl' sem svoj ego, 'ubil' sem samega sebe, da lahko postanem Enosten in Enakovreden z vsem, da bomo lahko vsi Dostojno Živeli v Enosti in Enakovrednosti v raju na Zemlji. Pridruži se še ti, ni tako grozno in strašno, kot hočejo to nekateri prikazati, v bistvu je strašansko zabavno. Torej, svojo usodo si bomo določili sami z našimi praktičnimi dejanji oz. posledicami, ki jih ustvarjamo vsak dan, v vsame sedanjem trenutku diha. Če zamudimo enega, smo zamudili vse. Takrat si preprosto vse odpustimo in začnemo znova. Vendar pa vseeno obstaja končna sodba ob naši fizični smrti. Takrat je prepozno za popravke. Še sreča, le kdo bi poslušal vse izgovore! Haha!


Umri dobro!

2011 - Kaj je življenje? Z zgledom do denarja!

Ljudje si mislimo, da vemo, kaj je življenje. To je zato, ker preveč mislimo. Sistemi se od življenja razlikujejo predvsem po omejeni definiranosti, zatorej se življenja ne da definirati. To pomeni, da je življenje vse - vse kar ni sistem. Življenje obstaja v enosti in enakovrednosti. Egoizem je sistem, ki izkjučuje, ki se loči, ki ne obravnava vsega Enakovredno in Enostno, kakor Življenje. Ego še samega sebe ne obravnava enostno in enakovredno...

Življenje se zaveda svoje Enosti in Enakovrednosti, zato se ne ločuje. Življenje se vedno ravna po principu: Kar je Najboljše za Vse, je Najboljše za Vsakega Posameznika.
Življenje je vedno praktično.
Življenje je vedno samo-odgovorno in samo-iskreno.
Življenje ni odvisno in ne potrebuje namena, ker razume svoj smisel, s tem ko izpolnjuje princip življenja: Kar je Najboljše za Vse, je Najboljše za Vsakega Posameznika.
Življenje je vir energije, zato od nje ni odvisno.
Življenje obstaja zgolj in samo v trenutku sedanjosti, v fizični stvarnosti, v dihu človeka. Kdor se ne zaveda svojega dihanja v vsakem trenutku, se obseda z egoizmom. Ego je sistem, ki izniči življenje in izčrpava življensko energijo zgolj zato, da se lahko ohrani kot sistem.

V vsakem trenutku diha si določamo usodo, kjer lahko praktično ravnamo po principu Kar je Najboljše za Vse, ali pa nam to spodleti, ker si dovolimo, da se obsedemo z egoizmom. To je zadnje življenje za vse egoistične sisteme, kot smo mi - ljudje. S smrtjo sistemov se rodi Življenje in življenje je edino, ki zdrži preizjušnjo časa. Spoznaj se, človek! Življenje ti nikoli ni bilo usojeno, ker se ga ne da izboriti. Življenje moraš postati z lastno voljo in zgledom, zato pokaži z vsakim dihom, kdo si! To je človekova zadnja priložnost. Vsak dan je sodni dan, dokler smrt ne izniči egoizma! Kdo si drzne postati življenje?

Pridruži se skupini Desteni pri uveljavljanju življenja na vseh področjih obstoja. Spoznaj praktične principe za dostojno življenje vseh na Zemlji in praktično pomagaj pri ustvarjanju sveta brez zlorab in trpljenja, z lastnim zgledom. Postani živ dokaz svoje zmožnosti delovanja po principu Enosti in Enakovrednosti, ter kar je praktično najboljše za vse in si prisluži denarno svobodo in finančno neodvisnost!

Kje, kako, zakaj?

www.desteniiprocess.com
www.equalmoney.org
www.desteni.si
www.desteni.co.za