Dan 226 - Kapitalistična tombola

V kapitalizmu je vse ena velika tombola, kjer ima vsak mogoče 10% možnosti, da se bo rodil v družino, kjer bo lahko dostojno odraščal, ali pa da bo dobil zaposlite s človeka vredno dostojno plačo in dostojnimi pogoji dela, ali pa da bo dobil izdelek zadovoljive kakovosti, ko bo nekaj kupil.

Danes sem prejel kupljen prenosnik v vrednosti približno 430€, ki ga potrebujem za delo. Takoj, ko sem ga začel uporabljati, sem ugotovil, da tipka za presledek na desni strani ne deluje, kot bi morala. Pritisk prime samo občasno, kar pomeni, da je skoraj nemogoče pisati, ker moraš kar naprej popravljati natipkano. Ko sem pobrskal po spletu, sem ugotovil, da ima veliko prenosnikov tega podjetja to težavo. Seveda imajo drugi modeli druge težave. So pač narejeni zgolj za to, da lastnikom korporacije prinesejo čim več dobička, med tem ko se ti požvižgajo na kvaliteto osnovnih funkcij izdelka, tako kot na zlorabljene delavce tam nekje v Aziji, ki jih sestavljajo. Zamislite si, koliko truda, material in delovnih ur gre v vsak tak izdelek, kot je recimo prenosni računalnik, ki potem niti osnovnih funkcij ne opravlja zadovoljivo!

To je tako, kot če bi kupil nov avto, recimo Peugeota, ker pač nisi mojster kraje denarja in si lahko privoščiš samo ekonomičen avto. Potem ugotoviš, da je v volanu zrak. Ali pa, da luči delujejo samo občasno in da se to dogaja na večini modelov... Bo pač treba menjati, dati na popravilo in po možnosti kaj doplačati. Tako se bo porabilo še več dela, znoja, materiala in živcev. Kaj pa to nas briga, važno, da se denar obrača! Na Zemlji pa je itak dobrin neomejeno, k' ne da. Včasih se ti celo posreči, da nek izdelek ustrezno deluje do konca svoje garancije, torej celi 2 leti in crkne šele par tednov po njenem koncu! Kaj si ti nor, vrhunski dosežek človeške civilizacije!

Vse to lepo kaže na to, kako smo ljudje podrejeni svojim strahovom pred tem, da bi prevzeli odgovornost zase in dejansko ustvarili družbo, kjer kaj takega ne bi bilo sprejemljivo, ker itak ni vzdržno. Rešitev je otročje enostavna, ko se spravimo zraven z zdravo pametjo:

1. Uzakoniti moramo minimalno plačo vseh zaposlenih v vrednosti vsaj 1000€, da se ljudi ne more zlorabljati, da lahko vsi dostojno živimo in da lahko dejansko kupimo, kar sami proizvajamo.

2. V podjetjih moram biti primarni cilj proizvodnja samo parih funkcionalno smiselno različnih izdelkov vrhunske kvalitete, ki se jih izpopolni do popolnosti in zanje izdela proces popolno reciklaže. Za to moramo ustanoviti nadzorni nacionalni urad za standarde in najvišjo možno kakovost izdelkov, ki bo vsak izdelek spremljal in redno pregledoval. Pravite, da je izdelkov preveč, da bi bilo to izvedljivo? Ja, se popolnoma strinjam! Različic izdelkov je ogromno in velika velika večina vseh je popolnoma odveč in neprimernih, ker se pri njih neprestano menja embalaža in malo popravlja oblika zgolj zato, da bi si mislili, kako je pa zdaj nov model tako zelo boljši in ah in sploh, zato moramo staro zadevo vreči takoj stran in kupiti novo, ker smo tako čustveno bolj srečni. Namesto da bi raziskali lastna čustva in misli in lastno odvisnost od potrošništva in ugotovili, da imamo samega sebe za norca s tem, ko se predajamo lastnim čustvenim poželenjem zblaznelega potrošništva, s katerim samega sebe uničujemo.

Popolnoma nesprejemljivo je, da se recimo proizvaja 150 kao različnih modelov prenosnih računalnikov, ki so že narejeni z namenom, da se pokvarijo takoj, ko preteče garancijski rok. Večina jih pa itak že defektnih pride do strank. Nesprejemljivo je, da se porablja ogromne količine surovin, električne energije in človeškega dela samo zato, da se neprestano proizvaja pokvarljivo robo za namen obračanja denarja, ki ga večinoma itak vidijo samo lastniki nekih korporacij.

Ustvarili smo družbeni sistem tombole, kjer je vse podrejeno dobičku in obračanju denarja, ker nas je vse tako zelo strah, da nam ja ne bi bilo treba prevzeti odgovornost zase in narediti kaj boljšega. Strah nas je samoiskrenosti, strah nas je denarja, strah nas je šefa, strah nas je novic po televiziji, strah nas je sosedov, strah nas je, da nas bo še bolj strah, če se bomo spremenili in postali človek, ki vneto podpira in razvija kakšno konkretno rešitev družbenih problemov, kot je recimo Predlog za Zagotovljen življenjski dohodek. Seveda nas je strah, kako nas ne bi bilo, kaj bodo pa sosedje rekli?! Saprabolt! Pa menda ja ne bomo razočarali naših kolegov, ki trdno verjamejo, da smo nemočni, da gre svet itak v maloro in da je najbolj važno to, da se maš fajn in da vse probleme ignoriraš z iskanjem zabave v alkoholu, seksu, fuzbalu ali čim podobnim! Kruha in iger! Koga briga, če je kruh zastrupljen z gensko spremenjeno koruzo... Važno, da šprica kri na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini!

Skratka, dajmo se raje ukvarjat s praktičnimi rešitvami, s katerimi bomo preprečili zlorabe in vsem zagotovili dostojno življenje. Najprej pričnemo s samim sabo, tako da začnemo samoiskreno pisati in uporabljati samoodpuščanje, da se spremenimo in naredimo samokorekcijo. Tako prenehamo buljiti v TV in zapravljati denar za stvari, ki jih sploh ne potrebujemo. Nato se začnemo vključevati v konstruktivne skupine, tudi politične, ker moramo skupaj z drugimi ustvariti svet, ki je za vse sprejemljiv in v katerem ni zlorab. Sam se ne bo, pa tudi vesoljcem smo se tako zagabili, da so storili množični samomor. Rešitev smo torej MI. Jaz sem rešitev, ti si rešitev. Če ne bom jaz spoštoval življenja, če ne bom jaz delal za dobro vseh, ne samo za svojo dobro in če ne bom jaz premagal lastnih strahov pred spremembo, potem jih ne bom nihče, ker se itak vsi samo izgovarjamo drug na drugega.

Dan 174 - Kako preprečiti propad socialne države

Prejšnji blog je v angleščini.

Danes sem posnel avdio blog, v katerem razpravljam na temo propadanje socialne države po principu problem-rešitev. Na tak način vadim samo-direkcijo, govorništvo in usmerjenost k rešitvam. S tem predvsem podpiram samega sebe, seveda pa lahko najde v tem podporo in navdih kdorkoli.

Omenjene povezave:
Destonians
DIP Lite

Dan 158 - Kapitalizem je edini znani dober sistem, ki smo ga zmožni?

Rešitve za boljši sistem od trenutnega, nerazumno izkoriščevalskega kapitalizma, že obstajajo in so znane. Predvsem priporočam v branje Predlog za Zagotovljen življenjski dohodek in predlog Enakovrednega denarnega sistema.

Vendar pa je dejstvo, da problem ni v tem, da ne bi poznali boljše oblike sistema, kjer bi vsi lahko živeli dostojno in zabavno življenje. Takšno prepričanje je bolj izgovor za to, da ne bi prevzeli odgovornost za trud k boljšemu sistemu, s čimer pokažemo tudi lastno ignoranco in nezanimanje za rešitve osebnih in družbenih problemov. Problem je torej v posamezniku, v nas, ki si skozi odraščanje in življenje ustvarimo prepričanje, da je človeška osebnost nespremenljiva, da je človek po "naravi" podrejen čustvom (torej egoizmu) in da zato ljudje nismo sposobni izboljšati sebe in postati živo bitje, ki živi po principu "ne obravnavaj drugih tako, kot ne bi želel biti obravnavan sam na mestu drugega". Takšno prepričanje si ljudje ustvarimo predvsem zaradi pomanjkanja zavedanja o tem, kako si ustvarjamo lastne misli in čustva. Oboje namreč jemljemo kot nekaj samoumevnega in se z njimi poosebljamo v trenutku, ko nam misli "padejo" na pamet in ko čustva doživimo. S tem se jim nezavedno podrejamo in dovolimo, da nas vodijo. Dejstvo pa je, da si misli in čustva vedno ustvarjamo sami, zato smo zanje popolnoma odgovorni. Kakor sem spoznal v lastnem raziskovanju svojih miselnih vzorcev, lahko tudi vedno samo-iskreno ugotovimo, ZAKAJ razmišljamo in čustvujemo, tako kot to pač počnemo, v kateremkoli določenem trenutku. Če sem tako bil prepričanja, da se moje "narave" ne da spremeniti in da sem podrejen lastnim čustvom, sem nato v samo-iskrenosti raziskal, zakaj tako razmišljam. Ugotovil sem, da sem to uporabljal kot izgovor za to, da mi ne bi bilo potrebno prevzeti odgovornosti za samega sebe in za to, da postanem dober človek. Dober v smislu, da ne obravnavam drugih tako, kot ne bi želel biti obravnavan sam na mestu drugega, pa tudi dober v smislu, da aktivno sodelujem pri ustvarjanju družbenih odnosov (sistema), kjer bo dostojno življenje vsem zagotovljeno. Ko sem si ta vzorec odpustil, sem na podoben način nadaljeval z ostalimi vzorci, ki sem jih pri sebi opazil in jih tudi odpravil, s čimer še vedno nadaljujem. Tako sem si dokazal, da se vsak človek lahko spremeni sam in da je naša resnična narava zgolj ta, da smo učljivi in da si sami ustvarjamo lastno osebnost in lastne navade. Tako se tudi sami odločamo, na kakšen način se bomo odločali. Se bomo podrejali čustvom ali se bomo ravnali po principih, ki so najboljši za vse nas? Odločitev in odgovornost zanjo je popolnoma v naših rokah.

Naše življenje se v trenutku izboljša, ko prevzamemo odgovornost za svojo izobrazbo in lastno prevzgojo v človeka, ki se ne podreja čustvom, ampak živi po principih, ki so najboljši za vse nas. Tako lahko po tem s svojim zgledom pomagamo tudi drugim do takšnega osebnega stanja. Ta osebni proces lastne osvoboditve podrejenosti čustvom najlažje izvajamo z orodjem samo-iskrenega samo-odpuščanja s praktično samo-korekcijo, pri čemer si pomagamo s pisanjem in zavednim dihanjem. Primere uporabe lahko najdete na tem blogu in mnogih drugih.

Kogar opisani osebni proces že zanima, se lahko pridruži tudi mednarodni skupini, kjer si pomagamo in sodelujemo na projektih: http://destonians.com/

Svet bomo spremenili v vsem prijaznega le tako, da bomo z lastnim zgledom sodelovali pri izvajanju specifičnih projektov, ki so potrebni, da lahko vsem ljudem zagotovimo dostojno in zabavno življenje. Zato te vabim, da se nam pridružiš in postaneš človek, ki je del rešitve in ne del problema.

Dan 157 - Nerazumno, čustveno potrošništvo

V današnji družbi lahko vse bolj opažamo sindrom nerazumnega potrošništva. Lahko bi mu rekli tudi impulzivno ali statusno potrošništvo, vendar pa gre v vseh primerih zgolj za čustveno potrošništvo, kjer se posameznik odloča za nakup na podlagi lastnih čustev, namesto na podlagi zdravorazumske potrebe po izdelku ali storitvi. Ta pojav je posledica posameznikovega nezavedanja lastnih čustev in njihovega vpliva na to, kako in kdaj se odločamo za nakup in kako izbiramo.

Podjetniki so s pomočjo psihologov že davno tega ugotovili, da se ljudje večinoma ne zavedajo svojega ustvarjanja lastnih čustev in posledičnega nezavednega podrejanja le-tem. Tako so začeli nezavednega človeka manipulirati s propagandnimi sporočili, s katerimi gledalca vzpodbujajo k temu, da bi si ob gledanju reklame nezavedno ustvaril določena čustva, na podlagi katerih bi se nato odločil za nakup reklamiranega izdelka. Tipično so reklame zasnovane tako, da v gledalcu skušajo vzbujati čustvo manjvrednosti, nezadostnosti in samo-obsojanja (predvsem lepotni izdelki) ali čustvo strahu pred izgubo priložnosti za prilaščanje nečesa "novega", "boljšega", lahko tudi strah pred izgubo zdravja ali "uglednega" družbenega statusa, če si določenega izdelka ne bomo kupili.

Ob samo-iskrenem pregledu reklam in lastnih čustvenih reakcij nanje lahko ugotovimo, da veliko taktik oglaševanja namerno, a prikrito, poskuša v nas vzpodbujati razne namišljene in nerazumne strahove, čeprav je na prvi pogled reklama zavita v humor ali kakšno drugo masko. Vse te manipulacije dejansko spadajo v kategorijo tehnik pranja možganov, ki so jo skozi človeško zgodovino razvijale razne politične, vojaške in verske ustanove za svojo propagando, z namenom podrejanja množic in umetnega ustvarjanja družbenega mišljenja. Z vztrajnim ponavljanjem ekonomske propagande (pranja možganov) se nam tako kot gledalcem, še posebej, če se tega ne zavedamo, sčasoma vtisnejo v podzavest različni čustveni vzorci. Na njihovi podlagi se kot ljudje, ki smo se brez-sramno poimenovali kar potrošniki, nerazumno in čustveno odločamo za nakup in trošenje, da bi zadovoljili svojim čustvom. Bolj natančno, da bi zadovoljili lastnemu "pomanjkanju" pozitivnih čustev, ki si jih ustvarimo in doživimo ob nakupu. Resnično zadovoljevanje čustev je seveda nemogoče, ker vsa čustva izvirajo iz našega umskega stanja, ki si ga ustvarjamo sami, in ne iz praktičnega, fizičnega pomanjkanja telesa, kot je to značilno za lakoto ali žejo. To pomeni, da kot potrošnik večinoma skušamo svoje nerazumne strahove in druga negativna čustva zamenjati s pozitivnimi čustvi lagodja in moči ob tem, ko kupimo nekaj "novega", "boljšega", tako pa se podamo v neskončni cikel ustvarjanja in podrejanja lastnim pozitivnim in negativnim čustvom. Pri tem pogosto kot pogoj za spremembo svojega čustvenega stanja postavimo ravno izvedbo nakupa samega, pri čemer je objekt nakupa drugotnega pomena. Ste se že kdaj po nakupu nečesa, kar ste si želeli, počutili krivo? Odlično, to pomeni, da ste dovolj samo-iskreni, da se zavedate, kdaj ste nekaj kupili zaradi čustvenega impulza in ne zato, ker bi to bilo resnično smiselno in potrebno. Takšne lastne vzorce najlažje odpravljamo s samo-odkritim samo-odpuščanjem in praktično samo-korekcijo.

Tudi sami trgovski centri uporabljajo različne prikrite podzavestne manipulacije. Na primer: Samodejna vrata se namenoma vrtijo in odpirajo počasi, prav tako se pogosto v centrih vrti počasna glasba. Ljudje namreč večinoma pridemo v trgovino z avtomobilom. V takšnem stanju moramo hitro reagirati, zato se možgani in človekova zavest prilagodita hitremu procesiranju podatkov in hitremu odločanju. Trgovci nočejo, da bi potrošnik v takšnem umskem stanju nakupoval, saj bi prehitro opravil nakup. Zato poskušajo v centrih na ljudi vplivati tako, da se človekov um čimbolj upočasnijo z omenjenimi triki, saj si bo človek, ki je umirjen, ogledal več propagandnih (akcijskih) sporočil in si posledično lahko ustvaril več čustev, se (podzavestno) spomnil večih reklam s TV-ja in podobno. Vse to pa bo vodilo v to, da bo kupil več izdelkov, ki jih niti ne potrebuje. Posledično potrošniki, katerih podzavest je nasičena s propagandnimi sporočili, v trgovinah pogosto kupijo veliko izdelkov, ki jih sploh niso imeli namena kupiti, preden so vanjo vstopili. Prav tako kupujejo drage izdelke, kot so oblačila, avtomobili, elektronske in druge naprave zato, da bi zadovoljili svojim čustvom in ne praktičnim potrebam.

Skozi desetletja potrošniškega pranja možganov smo vzgojili ljudi in družbo, ki nakupuje popolnoma nerazumno in čustveno. Ljudem nikoli ni dovolj ravno zaradi podrejanja lastnim čustvom, zato jemljejo potrošniške kredite in delajo več in dlje kot kdajkoli prej, da bi si le lahko privoščili novega iPhone-a, "moderen" kos obleke ali sanjske počitnice. Vse to pa večinoma temelji zgolj in le na čustvih in strahovih posameznika, ki se ne zaveda, da si čustva in strahove ustvarja sam in da se jim sam podreja, k čemur ga neprestano vzpodbujajo propagandna oglasna sporočila z različnimi tehnikami pranja možganov.

Nerazumno, čustveno potrošništvo je problem, ki ga moramo nujno rešiti, ker bomo v nasprotnem primeru nerazumno potrošili vse, kar se potrošiti da in uničili Zemljo in samega sebe. Rešitev za to, kakor vedno, se skriva v nas samih. Zato smo vsi odgovorni, da spremenimo svoje navade in se prenehamo podrejati lastnim čustvom. Človek je bitje, ki se ga da vzgojiti in vsi smo odgovorni, da najprej prevzgojimo samega sebe in nato drug drugega v živa bitja, ki se ravnajo po praktičnem zdravem razumu, z obzirom do drugih in do okolja. Čustveno ravnanje ni takšno.

Zdravorazumsko obnašanje, pri katerem se posameznik ne podreja lastnim čustvom in strahovom, mora postati del splošne izobrazbe vsakega otroka in odraslega človeka. Danes je situacija ravno nasprotna, saj v šolah otroci niso deležni nikakršne izobrazbe o tem, kako se odgovorno ravna z denarjem, kaj denar sploh je in kako nastaja, kako se odgovorno odločati za nakup življenjsko pomembnih stvari, kako se izogniti manipulacijam podjetnikov itd. Enostavno se "pričakuje", da bodo za to poskrbeli starši, ki pa so seveda večinoma že sami del potrošniške družbe, ki se obnaša čustveno potrošniško, zato svoje navade ne zavedajoč se prenesejo na svoje otroke, ki se učijo s posnemanjem.

Odločilen korak pri reševanju vseh zgornjih problemov je ta, da vsak najprej spozna in razume, kako si ljudje sami ustvarjamo čustva, kako se jim sami ne zavedajoč se podrejamo in kako lahko to ustavimo tako, da postanemo samo-direktivno živo bitje z jasnimi življenjskimi principi delovanja, ki so najboljši za vse nas. Sam sem si pomagal tudi z brezplačnim spletnim tečajem, ki je prav temu namenjen in ga priporočam vsem, ki bi radi spoznali delovanje lastnega uma in čustev in postali samo-direktivno bitje, ki ga ni mogoče manipulirati.

Kar je 'dobro' za ekonomijo je uničujoče za življenje nasploh

Zdaj živimo v sistemu, kjer poskušamo uveljavljati in izvrševati aktivnosti, ki so 'dobre' za ekonomijo, da bi dosegli čim večjo ekonomsko rast in se tako poskušali boriti proti dolgovom in propadanju sistema. Spomnim se, kako so nam razlagali, da se ekonomija in ekonomisti ter gospodarstveniki ukvarjajo s tem, kako najbolje gospodariti z dobrinami, vsaj v teoriji naj bi se s tem ukvarjali vsi, ne samo ekonomisti in gospodarstveniki. Takrat, že od nekdaj in že od samega začetka je to bila laž, s katero smo slepili sami sebe, ker je v kapitalizmu že od nekdaj v ospredju zgolj in le pridobivanje denarja in dobička, posledice česar so z vsakim dnem bolj očitne. Če se v ospredje in kot motivator postavi denar, dobiček ali karkoli drugega od življenja samega, se s tem že v osnovi ustvari ločitev med življenjem in tem, za čemer se stremi v praktičnih opravilih, ki jih mi kot 'življenje' opravljamo. Danes v vsakem opravilu stremimo k denarju, dobičku, k ločenosti od življenja, k temu, kar je 'dobro' za ekonomijo in gospodarstvo, kar pa je popolnoma ločeno od življenja. V današnji ekonomiji, gospodarstvu, življenje nima nobenega pomena, nobene veljave, ni nikakršna vrednota, ker če bi življenje bila vrednota, če bi življenje samo po sebi predstavljalo bistvo vsega, potem bi si odpisali dolgove, potem bi ekonomijo ter denar prilagodili spoznanju, da je najbolj pomembno življenje, da je najbolj pomembno to, da lahko vsi dostojno živimo v enosti in enakovrednosti in da živimo v sožitju in ravnovesju z naravo. Mi pa z našo ekonomijo in gospodarstvom počnemo popolnoma nasprotno: zaničujemo življenje, pobijamo, zastrupljamo, izrabljamo, trošimo... Ker živimo v glavah, ker smo podrejeni lastnim prepričanjem in občutkov in ne vidimo več realnosti in bistva življenja v njej.

Danes smo se na faksu s profesorjem v sklopu računalništva pogovarjali o umetni inteligenci, kjer nam je ta predstavil zanimiv primer, ki lepo pokaže, kako v današnjem kapitalističnem sistemu podpiramo to, kar je 'dobro' za ekonomijo in gospodarstvo in hkrati to, kar je uničujoče za življenje. Izveden je bil projekt, kjer so iz medicinskih kartotek pacientov pridobili podatke, jih vnesli v računalnik in ga sprogramirali tako, da ta poišče logične povezave med njimi. Nato so dobljene ugotovitve predstavili zdravnikom. Večina ugotovitev jim je bila že poznanih, kot na primer ta, da povišana telesna temperaturo poveča utrip srca in s tem poveča možnost za okvare srca. Računalnik pa je tudi ugotovil povezavo med tem, da splošna anestezija pri operaciji otrok v razvoju poveča možnost za okvare srca, kar je zdravnikom in zdravstvu predstavljalo novo spoznanje, ki se ga prej niso zavedali. To ugotovitev so kasneje predstavili širši javnosti, kjer so ugotovili, da je neka druga raziskovalka prišla do enakih ugotovitev, le da je za te raziskave porabila na milijone dolarjev. V projektu z uporabo računalnikov pa so do enakih odkritji prišli neprimerno ceneje in hitreje. Zaradi tega so k računalničarjem pristopili ljudje, ki so odvisni od denarja takšnih raziskav, ki jih je opravljala raziskovalka in jim povedali, da to kar počnejo ni dobro, ker škoduje njihovim raziskavam. Seveda jim, ker se v njih obračajo ogromne količine denarja, dobička in če bi takšne raziskave zastonj opravljali računalniki, potem bi ljudje ostali brez denarja. Na tak način se dela in vzpodbuja to, kar je 'dobro' za ekonomijo in gospodarstvo in hkrati to, kar je uničujoče za življenje, ker se zavira napredek, razvoj, odkritja in na splošno vse, kar bi komurkoli odvzelo denar ali zmanjšalo dobiček. Takšnih primerov je ogromno in še zdaleč niso redki, kaj šele izjemni.

Drug primer s področja zdravstva, ki ga nam je prav tako omenil profesor, je primer iz ZDA, kjer so računalničarji ustvarili računalniški sistem, ki je v določenem primeru uporabe antibiotikov bolje postavil diagnozo in priporočil primerno zdravilo od samih zdravnikov, ki so na tem področju najboljši strokovnjaki. Zdravniki so se nato tako zbali za svoj 'ugled', torej za svoj denar, dobiček, da so na sodišču zahtevali in dosegli prepoved uporabe računalnikov pri postavljanju diagnoz, češ da se ne ve, kdo bo odgovoren za smrt bolnika, če se bo zdravnik odločil upoštevati predlog, ki ga je podal računalnik, kar je absurd. Tako se preprečuje kakršenkoli napredek, ki bi olajšal, izboljšal in podpiral življenje, samo zaradi denarja, dobička in torej kapitalističnega sistema.

Ostali takšni primeri, kjer ljudje zaradi kapitalizma zavračamo razvoj in s katerimi sem sam seznanjen, je na primer izum avtomobila na vodno gorivo, številna zdravila in postopki, ki z veliko uspešnostjo pozdravijo raka vseh vrst, tehnologija za brezžično pošiljanje in dostavljanje električne energije, dokaj enostavni generatorji električne energije z dovolj moči, da napajajo celotno gospodinjstvo, s pridobivanjem energije iz napetosti v ozračju ali iz zemlje in sonca, itd. Vse to se ne uporablja, ker bi s tem določene korporacije izgubile denar, dobiček. In ker denar in dobiček postavljamo in jemljemo kot vrednoto, ki je bolj pomembna od življenja, se takšno stanje sprejema in dopušča.

Zakaj tako slepo verjamemo v denar in kapitalizem, da nočemo in ne vidimo nobene druge rešitve? Je denar povezan z našim razmišljanjem in našimi občutki? Smo denarju podrejeni na enak način, kot smo podrejeni lastnim prepričanjem in občutkom? Zakaj se ne spremenimo? Zakaj še vedno gonimo eno in isto, vsak dan, vedno znova in kar naprej? To je značilnost robotov, značilnost norcev. Nekje sem slišal, da je norec tisti, ki kar naprej ponavlja iste vzorce, hkrati pa pričakuje drugačne rezultate. Ljudje vsak dan izvajamo enake vzorce, vedno znova in kar naprej, hkrati pa pričakujemo, da se bo svet (sam?) spremenil in da bomo živeli bolje. Ali pa tudi tega ne pričakujemo več, ker vdano ponavljamo ukaze v glavi, ki nam jih dajejo naša čustva in naša prepričanja? Postali smo roboti. Kako robotu razložiš, da je robot in ne živo bitje?

Čas je, da spoznamo življenje: www.desteni.org
Čas je, da sspremenimo sistem v takšnega, gi bo v ospredje postavil enost in enakovrednost življenja: www.equalmoney.org.

Dan 67 - Življenje kot vrednota

Celotno 'življenje' in denarni sistem je danes osnovan in vzdrževan na podlagi strahu pred preživetjem in izgubo varnosti, ali z drugimi besedami, na boju za preživetje. Ta pa je neposredno povezan z denarjem. V kapitalizmu ljudje v sebi neprestano nosimo strah pred preživetjem in strah pred izgubo varnosti, torej strah pred izgubo osnovnih dobrin in potrebščin, ki jih vsakodnevno uporabljamo. Iz tega strahu se v nas rodi in poraja pohlep, kjer si poskušamo zagotoviti in nakopičiti čim več denarja, da bi se počutil bolj varno, hkrati pa se to navezuje in prepleta tudi s človeško odvisnostjo od pozitivnih (in negativnih) občutkov, kar se na primer kaže v ljudeh tudi tako, da postanemo odvisni od občutka zadovoljstva in vzburjenja, ko povečamo svoje premoženje ali kupimo nov produkt. Tako se lahko pripeljemo do stanja, kjer nam ne glede na količino denarja in premoženja, ki ga posedujemo, nikoli ni dovolj in si vedno želimo še več in še več, čeprav nimamo nobenega praktičnega razloga za to. Pri tem se s čustvi in občutki tako zaslepimo, da vidimo le še naš naslednji 'fiks', dober občutek, pri tem pa zanemarimo vse posledice, ki jih s tem povzročamo drugim ljudem, naravi in okolju.

Naučili in navadili smo se enostavno sprejemati stanje, kjer imajo redki pravico odločati o tem, koliko denarja bo nekdo dobil, če sploh. Ljudje smo vrednost življenja samega nadomestili z denarjem, kjer je slednji bolj pomemben od prvega in je edina možnost za preživetje in dostojno življenje neposredno odvisna od količine denarja, ki ga ljudje prejmemo, če do njega sploh imamo dostop. Glede na dejstvo, da smo vsi ljudje, kot tudi ostale oblike življenja, enakovredni in imamo posledično enakovredno pravico do dostojnega soobstoja, bi bilo edino pravično in sprejemljivo to, da imamo vsi enakovreden dostop do denarja, ker denar je življenje in življenje smo mi. Življenje je naša edina resnična in prava vrednota in edino življenje dejansko imamo, ko se rodimo na ta svet. In ker smo življenje po nepotrebnem nadomestili z denarjem in ga podredili denarju, moramo tako vsakemu zagotoviti dostop do zadostne količine denarja, da lahko dostojno živi, brez strahu pred izgubo življenja. Vsaj tako bi bilo, če bi naša vrednota dejansko bila življenje. Vendar se to do sedaj še ni zgodilo, ker naša vrednota v resnici ni življenje kot tako. Čemu smo ljudje dali večji pomen od življenja samega? Našim občutkom, mislim, skratka našemu egu, ki smo si ga skozi odraščanje ustvarili v nas skozi naučene besede, ki sestavljajo naša verovanja, prepričanja in posledično vzorce ravnanja, ki temeljijo na iluziji energije občutkov in misli, ki niso resnični. Ljudje smo naše življenje in naše usmerjanje samega sebe podredili občutkom in mislim, ki si jih ustvarjamo in ki se nam porajajo v glavi in telesu. Pa sploh vemo, od kod prihajajo in kako jih ustvarjamo?

Ljudje verjamemo, da je v človeški naravi, da se bojujemo za preživetje in da ne moremo ustvariti in obstajati v sistemu, kjer se nikomur ne bi bilo treba boriti za preživetje in neprestano živeti v strahu pred preživetjem in v strahu pred izgubo varnosti. Ljudje verjamemo, da smo pohlepni in da bomo kot takšni vedno obstajali in s tem opravičujemo trenutni kapitalistični sistem kot edini sistem, ki je primeren za človeka, čeprav je jasno, da z njim uničujemo ne le sebe, ampak tudi vse okrog nas, cel planet. Na podlagi česa verjamemo, da je to tako in da se ne moremo spremeniti? Na podlagi lastnih misli in občutkov? Kako lahko verjamemo lastnim mislim, prepričanjem in občutkom, če pa sploh ne vemo in ne razumemo, kako jih ustvarjamo in kje in kako smo se jih dejansko naučili?

Spoznal sem, da se ljudje neprestano izmikamo samo-odgovornosti, zato da bi se lahko osredotočili le na naš ego, torej na naše dobre občutke in naše ideje, prepričanja, preko katerih si jih ustvarjamo. Verjamemo, da so ti občutki nekaj naravnega in nekaj, na kar nimamo vpliva, ter tako prelagamo odgovornost zanje in se jim podrejamo. V resnici pa si jih ustvarjamo sami, ustvarjamo in podrejamo se lastnim energetskim občutkom strahu, vznemirjenja, ljubezni, sovraštva, jeze, itd., brez da bi sploh razumeli kako in zakaj, ter jim tako dajemo večji pomen od fizičnega, praktičnega življenja samega, zato se ne zmenimo za druge, ne zmenimo se za trpljenje drugih, ne zmenimo se za posledice naših dejanj, ki izvirajo iz naše odvisnosti in podrejenosti našim občutkom in prepričanjem in nočemo prevzeti odgovornost zanje, ker tega še nikoli nismo storili in ker se nam zdi veliko lažje, da se prepuščamo občutkom, da nas vodijo, kot pa da bi se morali dejansko usmerjati sami, glede na zdrav razum ter po principu kar je najboljše za vse življenje. S takšnim ravnanjem pa vsak dan dokazujemo in kažemo, da nam ni mar za življenje, za našo resnično vrednoto, da nam ni mar za to, kar resnično obstaja, ker nam je bolj mar za naše misli in občutke, ki so le energijski naboj v nas. Zaradi tega posledično dopuščamo vojne, lakote, revščino, zlorabe, neenakovrednost in vse ostale zlorabe, ki jih vsak človek nosi in dopušča v sebi.

Spoznal sem, da živim v iluziji mojega ega, uma, v iluziji misli, prepričanj, verovanj in občutkov, s čimer zlorabljam življenje in s čimer zapravljam čas s stvarmi, ki niso resnične, ker obstajajo le kot energija v mojih mislih in občutkih, ki si jih ustvarjam. Zato sem se odločil, da se nočem več podrejati samo-ustvarjenim občutkom in vzorcem, katerih povod in cilj nista življenje, ampak iluzija egoizma, energije in uma. Odločil sem se, da iluzijo zamenjam za resnično življenje, kjer bom v vsakem dihu živel kot življenje in podpiral praktično življenje v enosti in enakovrednosti, kot najvišjo in edino resnično vrednoto. To pomeni, da bom v sebi in drugih sprejemal le življenje in nič manj, zato ker vse ostalo ni vredno življenja.

Dan 65 - Bankirske vojne so odraz vojn vsakega posameznika

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil pred in med pisanjem razmišljati o tem, kako veliko moram še pisati, preden bom lahko odpravil vse umske vzorce in odvisnosti od energetskih občutkov in posledično obupavati in se predajati občutku nemoči.

Obvezujem se, da bom vsako misel o tem, kako veliko še moram pisati in vsak občutke 'prevečnost' in nesmiselnosti takoj ustavil in odstranil s samo-odpuščanjem in se usmeril k pisanju v dihu.



Pred kratkim sem gledal dokumentarec o denarju in bankirjih in 'njihovih' vojnah: 

V njem je strnjeno v 45 minutah zelo nazorno razloženo, kako smo skozi zgodovino dopuščali bankirjem, da iz svoje želje po moči in denarju uveljavljajo nadzor nad ljudmi v obliki denarja, ki temelji na dolgu. Zelo priporočam ogled. Pomembno je, da se začnemo zavedati, kako deluje sistem, kapitalizem in kako je osnovan denar, ker ga vsi brezpogojno podpiramo, kot da ne bi bilo boljše rešitve in kot da je s takšnim sistemom vse v redu. Dejstvo pa je, da je trenutni denarni sistem nevzdržen, zlorabljajoč in nedopusten prav zaradi načina, kako je zasnovan.

Bistvo problema je v tem, da je zunanji sistem odraz naše notranjosti, zato se moramo najprej spremeniti navznoter, da lahko spremenimo sistem navzven. Dokler bomo recimo v sebi podpirali pohlep, ki je posledica strahu pred pomanjkanjem in ideje o tem, da je neko živo bitje (človek) večvredno od drugega, potem bomo še naprej podpirali zlorabo življenja in se oklepali starega sistema, namesto da bi končno spregledali, da lahko na našem planetu vsi živimo dostojno in zabavno, brez vojn, lakote in trpljenja.

Kadar se primerjamo z drugimi, koga sodimo ali z njim tekmujemo za prevlado, že s tem ustvarjamo vojno in na koncu se vsi ti naši vzorci, ki jih vsak dan izvajamo, odražajo v svetu v pravih vojnah. Zato je edini način, kako to ustaviti, da bomo lahko živeli v enosti in enakovrednosti drug z drugim, da vse te vzorce v sebi, ki so povezani z energetskimi občutki, ustavimo in odpravimo, da se lahko vedno usmerjamo po zdravem razumu, ob upoštevanju enakovrednosti vseh in tega, kar je najboljše za vse. Za odpravo vseh teh vzorcev pa je potrebna samo-iskrenost, da najprej takšne vzorce v sebi spoznamo in jih nato odpravim s samo-odpuščanjem. Za to pa je potrebno pisanje in dejansko spreminjanje samega sebe skozi vsakodnevno spreminjanje lastnih vzorcev in obnašanja. Dolga leta smo se programirali od staršev, sorodnikov, prijateljev in družbe, kjer smo prevzemali njihove vzorce, ker drugega nismo poznali. Zato bo tudi vrsto let trajalo, da si te vzorce ozavestimo in jih odpravimo. Skupaj bomo to počeli lažje in hitreje, zato vabim vse, da se nam pridružite.

Slovenski Desteni forum
www.desteni.org

www.equalmoney.org

April 2012 - Dan 6 - Prevzemanje odgovornosti 2

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil dopustiti sistem, v katerem je vrednost življenja podrejena vrednosti denarja.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil sprejemati in verjeti v načelo, da so ljudje, ki ne opravljajo dela, manjvredni in neupravičeni do dostojnega in zabavnega življenja.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil dopustiti sistem, v katerem potrebujem zunanjo motivacijo zato, da nekaj naredim in kjer delam stvari samo za denar in sem njegov suženj, namesto da bi to zlorabljajoče suženjstvo ustavil in spoznal ter si ustvaril notranjo življenjsko motivacijo (ki sem jo
že imel kot otrok, ko denarja še sploh poznal nisem) da raziskujem, spoznavam in delam stvari tako, kot je to najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil sprejeti svoj 'podrejeni' položaj in iskati rešitelja/voditelja, da me namesto mene vodi in usmerja, namesto da bi sam prevzel odgovornost zase in stal v enosti in enakovrednosti z vsem kar obstaja, ter se samo-direktivno usmerjal po principu zdravega razuma in tega, kar je najboljše za vse nas.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da sem prestar za spremembe in da bodo naše napake/posledice, ki smo jih sprejeli in dopustili zaradi neodgovornosti, rešili mladi in naši zanamci, namesto da bi spoznal, da s tem še naprej podpiram zlorabljajoč sistem in sabotiram samega sebe, ker se izmikam samo-odgovornosti in ker verjamem, da se bom s smrtjo vsem sprejetim in dopuščenim posledicam izognil.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da je moje življenje bolj pomembno od kateregakoli drugega in s tem opravičeval moje egocentrične zablode, zlorabe in ignorance, namesto da bi spoznal in se zavedal, da bom naslednjič sam doživel negativne posledice takšnega ravnanja in zato začel vse obravnavati enakovredno in jim pomagati tako, kot želim da drugi pomagajo meni, ter stremeti k praktičnim rešitvam, ki bodo vsem nam omogočile dostojno in zabavno življenje.

April 2012 - Dan 5 - Prevzemanje odgovornosti

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil sprejeti avtomobil na fosilno gorivo kot nekaj samoumevnega in s tem sprejel nepotrebno izčrpavanje naravnih dobrin, onesnaževanje in ustvarjanje vojn ter trpljenja, samo zato, da se lahko vozim z avtomobilom in podpiram svojo lenobo ter prezir do vseh boljših rešitev.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil sprejemati tehnologijo, tehnološki razvoj in izdelke kot neko samoumevno višjo silo, katere produkti so mi vedno na razpolago in na katero nimam vpliva ter s tem pozabil na lastno odgovornost pri sodelovanju in sprejemanju potrošniške družbe z načrtovano pokvarljivostjo izdelkov, kjer brez pomisleka kupujem stvari in jih mečem stran, zgolj zaradi lasnega iskanja sreče in zadovoljstva v materialnih dobrinah in želje po vedno novih različicah iste stvari, ob kateri si za trenutek ustvarim zadovoljstvo ob nakupu, čeprav vem, da si te občutke ustvarjam sam in jih moram zato tudi sam ustavim.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil hoditi po trgovinah in si ogledovati in izbirati izdelke, ki so mi všeč glede na moj občutek zadovoljstva ali odpora, ter si ustvarjati želje/hrepenenja po njih in misli o tem, kako jih bom kupil in uporabljal ter v njih iskal srečo in se skrival pred lastnim nezadovoljstvom nad samim sabo, namesto da bi te egocentrične blodnje ustavil in v samo-iskrenosti pogledal svet in posledice, ki jih s tem povzročam, ter se začel zanimati in zavzemati za praktične rešitve, ki bodo ustavile vse zlorabe in zablode kapitalizma, ter vsem omogočile dostojno in zabavno življenje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil sprejeti kapitalizem kot nekaj samoumevnega in nespremenljivega, ter s tem sprejel vse zlorabe življenja, lakote, vojne, onesnaženje, ki jih s tem podpiram in sprejemam samo zato, ker imam dovolj denarja, da lahko vse te posledice spregledam in jih odmislim ter živim v lastnem namišljenem svetu izobilja, ter s tem preziram vse druge ljudi, živali in naravo in jih označujem za manjvredne, nepomembne in celo zagovarjam sistem zlorab z raznimi idejami in teorijami, zakaj bi to naj bilo dobro in nespremenljivo, namesto da bi spoznal svojo lastno samo-omejenost in odgovornost do sebe in vseh ostalih, da se popravim in začnem obravnavati vse enakovredno ter praktično pomagati ustvariti svet, kjer bomo vsi živeli dostojno in zabavno življenje, saj bom v nasprotnem primeru prenašal hude posledice lastne neodgovornosti, kakor tudi neodgovornost drugih, saj se posledicam nikoli ne da izogniti. Ne dopustim in ne dovolim si, da bi bežal v lasten namišljeni svetu in se skrival pred realnostjo, temveč prevzamem popolno odgovornost zase, za svoje misli, občutke in ravnanja in se osredotočim na samo-popravke po principu zdravega razuma in tega, kar je najboljše za vse življenje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil sprejeti revščino ter ogromne razlike med bogatimi in revnimi kot nekaj samoumevnega in nespremenljivega, ker še nikoli nisem sprejel odgovornosti za moje predsodke, ideje in verovanja ter obsojanja/presojanja drugih, ter za ustvarjanje sistema/družbe, ki bo vsem omogočil(a) dostojno in zabavno življenje v enosti in enakovrednosti.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil zamotiti in hipnotizirati samega sebe s televizijo in raznimi oblikami zabave, kjer slepo sledim svojim željam po dobrih občutkih, namesto da bi spoznal, da si te občutke ustvarjam sam in se z njimi sabotiram in delam neučinkovitega, da mi ne bi bilo treba sprejeti odgovornosti zase, za svoje misli in občutke ter navade, ker me je tega strah, saj še tega nikoli nisem zares storil in ker se bojim izgubiti svoje občutke in navade ob katerih se zabavam in bežim pred realnostjo in pred posledicami lastnega brezbrižnega podpiranja sistema zlorab ter pred grozovitimi posledicami le-tega, ki se odražajo povsod po svetu. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi se slepil in bežal pred lastno odgovornostjo, ki jo imam kot elitni član tega sveta, da se zavzamem za vsa bitja, ki nimajo te sreče in možnosti, da bi si pomagali, ker živijo v preveliki lakoti in revščini, samo zato, da lahko jaz živim razkošno in ignorantsko. Zavem se, da živim in sodelujemo pri ustvarjanju sveta, kjer 2/3 prebivalstva nima sanitarij in čiste pitne vode in da sem te posledice pomagal sam ustvariti z neodgovornim in ignorantskim podpiranjem kapitalizma, kjer je edina vrednota denar/dobiček. Zavem se, da smo vsi enostni in enakovredni in da bodo enake posledice doletele tudi mene, dokler se ne bom ustavil in dokler ne bomo skupaj ustavili sistema zlorab in se zavzeli za praktične rešitve, ki bodo vsem omogočile dostojno in zabavno življenje. Zavem se, da vsa potrebna tehnologija in infrastruktura za dostojno življenje vseh že obstaja in da je problem zgolj v nas ljudeh, v meni, ker še nisem naredil samo-popravka in začel vsa živa bitja in naravo obravnavati enakovredno in se z vsakim dihom zavzemati za praktične rešitve, ki so najboljše za vse nas. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi še naprej odlašal in se slepil, namesto tega prevzamem samo-odgovornost za vse kar počnem, mislim, čutim in začnem hoditi svoj proces samo-popravka, da bomo lahko skupaj čim prej ustavili vso to nepotrebno trpljenje in ustvarili dostojno in zabavno življenje za vse.

www.equalmoney.org
www.destonians.com
www.desteni.org

2012 - Ustavimo poplavo oglasnih plakatov!?

Po e-pošti sem prejel povabilo in poziv k ustavitvi poplave oglasnih plakatov, ki vedno bolj kazijo naše okolje. Začetek se glasi takole:

Poziv slovenski vladi, ministrom, pristojnim za prostor, okolje in promet ter državnemu zboru:

Pozivamo vas, da preprečite nenadzorovano razprodajo slovenske krajine ter omejite škodljive družbene, okoljske in prometno-varnostne učinke poplave oglasnih vele-plakatov. Pozivamo vas, da preglasite interes kapitala ter sprejmete jasne in celovite ukrepe za ustavitev poplave oglaševanja izven mest.

Daj denar! Daj denar! Vsega je preveč samo denarja ni!!   ?!

Poziv podpiram in se mu pridružujem, čeprav vem, da od njega ne bo željenega učinka.

Namen poziva je vsekakor dobronameren, vendar takšne in podobne peticije in pozivi, kot lahko samo-iskreno razberemo s pogledom na splošno stanje družbe, nikakor ne pripomorejo k dolgotrajnemu izboljšanju česarkoli, kaj šele da bi zagotovili dejanske trajne rešitve.

Oglaševanje in sistematično programiranje zavesti ljudi v profil 'pridnega' in 'zvestega' potrošnika je zgolj posledica in stranski učinek samega sistema, ki je neposredno v svojem bistvu zasnovan tako, da ne ceni življenja samega, da ne ceni narave in tega, kar je najboljše za vse v njej. Ceni samo denar in dobiček, ki ga nikoli ni dovolj (za vse), saj celoten sistem temelji na dolgu in posledično na sužnjih. Vsi ljudje smo in bomo sužnji denarja, dokler bomo živeli po principih obstoječega kapitalizma.

Korporacijski ljudje bodo vedno iskali luknje v zakonih in sistemu na sploh, zaradi želje in potrebe po vse večjih dobičkih. Pri tem se nihče ne zmeni za to, kar je najboljše za vse nas, saj vsak 'le opravlja' svoje delo, ker pač imamo takšen sistem in ker vsi tako delajo. S tem razmišljanjem se vozimo v propad in večno trpljenje.

Dokler bo sámo bistvo kapitalističnega sistema gnilo in samo-destruktivno, potem ne bo popolnoma nič pomagalo k izboljšanju družbe, saj lahko le lepimo obliže na odtrgane noge. Bistvo kapitalizma je pokvarjeno, neuporabno, samo-destruktivno in nesprejemljivo, zato mora biti naš cilj odstraniti in spremeniti izvorni problem delovanja družbe in ga nadomestiti s takšnim, ki bo dejansko, praktično najboljši za vse nas v Enosti in Enakovrednosti, ne samo za (nekatere) ljudi.

Kdor je samo-iskren in si dejansko želi prispevati k takšni rešitvi, ki ni le scanje proti vetru, ampak dejanska praktična pot, ki jo mora vsak izmed nas prehoditi, da bomo lahko vsi živeli dostojno in zabavno življenje, ta bo razumel, kaj predstavlja Enakovredni Denarni Sistem in zakaj ga moramo nujno čim prej udejanjiti. Nihče ne bo tega storil namesto nas, nihče nas ne bo rešil lastnih sprejetih zablod, še najmanj obstoječi politiki in 'veljaki'. Najprej mora vsak izmed nas sprejeti samo-odgovornost in samo-direkcijo ter pričeti udejanjati samega sebe v vsakem trenutku po principi kar je Najboljše za Vse Življenje. Le z lastnim zgledom in skupnim delom lahko dosežemo to, kar smo vedno želeli: dostojno in zabavno življenje za vse na Zemlji, v Enosti in Enakovrednosti.

Blaž Cegnar,

Destonijec

2012 - Poveličevanje voditeljev je zabloda

Odvisnost od voditeljev je suženjstvo vodenih, ki voditeljem omogoča zlorabo življenja. Kdor vodi na način, da sebe ohranja kot večvrednega, druge namerno ohranja v suženjstvu in jih zlorablja v lastno korist. Danes v kapitalizmu obstajajo le egoistični voditelji, ki zaradi svoje koristi druge ohranjajo v suženjstvu. Edino koristno vodstvo je samo-iskreno lastno vodstvo, kjer vodimo le samega-sebe v Enosti in Enakovrednosti z vsemi in vsem, tako da dosežemo praktične rešitve, ki so najboljše za Vse Življenje. Ljudje se moramo naučiti enakovrednega sodelovanja, ker je vse ostalo egoizem, ki vedno vodi v zlorabo, sploh pa v kapitalizmu, kjer so voditelji lahko le tisti, ki imajo več denarja od drugih, tega pa so dobili na račun svojih sužnjev, ki jih namerno izrabljajo za lastno korist.

Ekonomsko suženjstvo ali katerakoli druga oblika te zlorabe je nedopustna. Priporočam tečaj za ljudi, ki želijo postati samo-iskreni in samo-direktivni voditelji samega sebe v enosti in enakovrednosti z vsem Življenje, za največjo skupno korist vseh nas: www.desteniiprocess.com

2012 - Poslanci / politiki so odgovorni za narodov blagor, ne?

Poslani politiki so navadni ljudje, popolnoma enakovredni kateremukoli drugemu živemu bitju, in že zaradi tega niso popolnoma nič bolj odgovorni za razmere v neki državi ali pa na svetu kakor jaz in ti ali katerikoli drug posameznik. Ljudje se neprestano izmikamo odgovornosti nad samim sabo in jo prelagamo na nekoga drugega, ker delujemo po egoističnih principih, ki jih vase vcepljamo skozi kapitalistični sistem in ideologijo deli in vladaj. Politika se ne dogaja le v parlamentu med poslanci, ampak je del vseh nas v vsakem trenutku našega življenja, kjer skozi svojo politiko usmerjamo in podpiramo lastna dejanja ter stanja družbe, ki nastanejo kot posledica naše politike. Ta pa je danes vselej egoistična in zblojena. Dandanes praktično nihče več ni popolnoma samo-iskren, saj nihče ne vidi praktične realnosti, ampak so vsi zatopljeni v svoje občutke in ideje o tem, kaj bi sami želeli samo zase. Eden izmed Destonijcev je zapisal, da je zdrav razum danes tako redek, da že skoraj predstavlja nadčloveško moč, ki jo imajo le super-ljudje. Vse to je posledica zablod, ki se jih ljudje oklepajo skozi svoje mislih, občutke, spomine, predsodke, ideje itd.

Pred kratkim so bile volitve na katerih je zmagal Zoran Janković, na položajih pa bodo kot vedno ostali isti ljudje, ki vsake toliko malo zarotirajo, da vsakdanjemu človeku ni preveč očitno, da je demokracija le ideja o vladanju ljudstva, ki še nikoli v zgodovini človeštva ni zares obstajala. Glavno besedo ima vedno denar in ta je tisti, ki odloči volitve in vodilne položaje. Politika vsakega človeka je vedno določena in pogojena s tem, koliko denarja ima. Pohlep razdvaja ljudi, da lahko najbogatejši vladajo po principu deli in vladaj. Zato moramo v samo-iskrenosti spoznati svojo samo-odgovornost do tega, kakšen odnos in kakšne ideje smo si ustvarili do denarja. Več kot očitno so te ekstremno egoistične in zlonamerne do soljudi, kaj šele do ostalih živih bitij, ki so nam vsa do zadnjega popolnoma enakovredna, mi pa jih ponavadi kar prezremo. "Baš nas briga!", je reklo ljudstvo in še enkrat ponovilo svoje vsakdanje vzorce zlorab Življenja na vseh področjih. "Tudi vam bomo pomagali!", pa pravimo Destonijci, saj iz lastnih primerov zelo dobro razumemo, kako hudo je, če si suženj svojih lastnih občutkov, predsodkov, navad in ostalih umskih sistemov, ki zasužnjujejo ljudi. Sami smo že zbrali dovolj samodirekcije in samozaupanja, da odločno zavračamo vsakršne zlorabe življenje in to dokazujemo z lastnim praktičnim zgledom. Kdor je že tega zmožen se nam bo pridružil, kdor pa še ne, pa naj bo pozoren na to, da se ne bo sam obsodil na to, da zanj v enosti in enakovrednosti življenja ni prostora. Tudi takšni se bodo našli. Še dobro, da ljudje odmremo sami od sebe.

Danes ljudje verjamejo, da so denar in ostale stvari, ki so potrebne za dostojno življenje vseh, redka dobrina. To pa kaže na to, da skoraj nihče več ni sposoben razumeti osnov matematike ter ločevati med praktičnim resničnim svetom in namišljeno iluzijo. Bogatim voditeljem je to všeč, ker tako z lahkoto vse vlečejo za nos. Zato si Destonijci prizadevamo deliti svoja spoznanja in dejstva o realnosti, da bomo lahko odpravili trpljenje in zlorabe življenja, ki jih ljudje sami ustvarjamo zaradi lastne neumnosti ter neiskrenosti do samega sebe. Prizadevamo si čimbolj približati ljudem zdrav razum in samo-iskrenost, ker smo ljudje brez tega le robot, ki ubogljivo in brez pomislekov ponavlja to, kar so nas naučili drugi. Prav tako moramo vedno biti pozorni na to, da smo odprti za nova spoznanja in da takoj vpeljemo v lastno življenje tista, ki so v samo-iskrenosti preverjeno boljša za vse nas.

Torej, nekaj samo-iskrenosti o fizični realnosti:
1. Denar je iluzija, namišljen element trgovanja.
2. Surovin in dobrin na Zemlji je dovolj za vse v velikih presežkih*, vendar tičijo v rokah ljudi, ki jih želijo menjati za denar, kar pomeni, da so vsi revni ljudje namerno prikrajšanih za dostojno življenje, ker pač nimajo denarja, ker se pač niso rodili enemu izmed 10% najbolj bogatih egoistov na svetu. (Da, vsi ki razumemo slovensko in tole lahko beremo, spadamo v teh 10%.)

*Razen fosilnih goriv, ki jih lahko brez težav že sedaj zamenjamo z obnovljivimi in naravi prijaznimi, če odmislimo namišljen problem o pomanjkanju denarja ter ko odpravimo potrebo korporacij po ohranjanju zaslužka.

V predlaganem Enakovrednem Denarnem Sistemu bomo vsem zagotovili enakovreden dostop do vseh dobrin in tako bomo lahko vsi živeli kot milijonarji. Upokojili se bomo lahko že pri 25. letu in potem počeli karkoli nas bo zanimalo in bo v skladu s tem, da je vse Življenje Enostno in Enakovredno. Ne le, da je to možno, ampak je tudi dokazano in matematično preverjeno izvedljivo, takoj ko se bomo ljudje strinjali, da želimo uvesti sistem, ki bo najboljši za vse Življenje, ne le za par najbogatejših egoistov.

Toda, kako na razumljiv način to pokazati človeku, ki ne obvlada niti osnovne matematike, ni samo-iskren in je suženj svoje vsakdanje rutine, ki jo ponavlja vedno znova in znova ter se vsak dan predaja vedno istim občutkom, čustvom, idejam in predsodkom, ki ga omejujejo, ga zaslepljujejo in mu popolnoma onemogočajo samodirekcijo? Z lastnim zgledom! To počnemo Destonijci. Mase ljudi so grozovito poneumljene, podjarmljene in zaslepljene s svojimi lastnimi egoističnimi mislimi, čustvi ter občutki, ki jim slepo sledijo ter katere so prevzeli od svojih prav tako podjarmljenih prednikov ter kakopak televizije in drugih medijev, preko katerih najbogatejši egoisti vsak dan znova utrjujejo svoje položaje s tem, da v ljudi vcepljajo egoistične principe in ideje, preko katerih potem vladajo po principu deli in vladaj. Separacija v ljudeh in med ljudmi je ogromna, saj se kar naprej poudarjajo polarnosti in razlike (lepo-grdo, dobro-slabo, vojna-mir, veselo-žalostno...), s čimer se ustvarja trenja in napetosti med ljudmi, ki so pogosto že tako popolnoma samo-razdvojeni, da ne zdržijo niti minute več v miru s samim sabo, ker jih razdvojen um vleče na vse strani. Nekateri danes že dejansko verjamejo, da ni miru brez vojne. Bog si pomagaj! Vse to pa se na koncu opravičuje z idejo o potrošnikovi 'svobodi izbire', ki je v resnici popolna zabloda in utvara, v kateri ljudje iščejo svojo srečo. Če nisi v vsakem trenutku zadovoljen s samim sabo, tudi in še posebej takrat ko si sam in ko ničesar nimaš, potem si razdvojen in iščeš svojo srečo v okolici in tam je ne boš nikoli našel, ker je izvor vseh naših problemov in zablod vedno v nas samih, vzrok za našo nesrečo in nezadovoljstvo je vedno v nas samih. Naših miselnih zablod in čustvene odvisnosti pa ne moremo popraviti in odpraviti kar čez noč, saj smo si naš umsko-zavestni sistem ustvarjali, ga dopuščali in sprejemali vase skozi vse naše življenje, zato je precej zapleten. Ravno v ta namen smo Destonijci razvili spletni tečaj, ki ga tudi sam opravljam že 2 leti, skozi katerega se naučimo samo-iskrenosti, samo-odpuščanja in učinkovitih orodij za samo-korekcijo. To je proces, ki traja od 7-14 let in katerega ne moremo učinkovito opraviti zgolj sami, brez pomoči drugih. Preveč smo se slepili skozi celo naše življenje in zgodovino človeštva, da bi lahko vse naše zablode sami popravili v nekaj dneh. Mnogo ljudi je strah samo-iskrenosti in samo-odgovornosti, saj globoko v sebi vedo, da so v preteklosti storili veliko (ne)umnosti in se za njih obsojajo, ker tudi vedo, da zanje nikoli niso zares prevzeli samo-odgovornosti. Na tem mestu je pomembno spoznati orodje samo-odpuščanja, ki nas reši vseh preteklih bremen, da se lahko učinkovito posvetimo sedanjosti in temu, kakšni želimo biti v popolni samo-direkciji. Zaradi podobnih strahov veliko ljudi nikoli ne prebije ledu in se zato zatrejo do smrti, največkrat z alkoholom in ostalimi zatiralci življenja. V tečaju DIP pa drug drugemu pomagamo spoznati, da so vse te umske zablode le utvare v naših glavah, ki jih lahko preprosto odstranimo, namesto da se z njimi poistovečamo. Tako na zabaven način hodimo skozi proces samo-korekcije in se smejimo lastnim umotvorom, s katerimi smo si grenili in zapletali življenja. Vsak študent si lahko izbere svojega mentorja, ki mu je všeč, lahko pa to prepusti drugim. Tako lahko kadarkoli vpraša za nasvet in zaprosi za pomoč pri svojem procesu samo-iskrenosti, samo-odpuščanja in samo-korekcije po principu kar je najboljše za vse Življenje v Enosti in Enakovrednosti in vsi bomo z veseljem pomagali z lastnimi primeri samo-korekcije. Z gotovostjo lahko trdim, da je do sedaj še vsakemu, ki se je v tečaj vpisal, ta bil v izredno pomoč na vseh področjih življenja, tudi meni. In tudi tebi bo, če boš le želel storiti nekaj dobrega zase, s tem pa tudi za vse nas, saj bomo s tvojo pomočjo lahko še hitreje ustvarili sistem, ki bo dejansko praktično najboljši za vse Življenje. Če si tečaja ne moreš privoščiti, lahko zaprosiš za sponzorstvo, vendar moraš prej pokazati in dokazati svoj interes, da si dejansko želiš pomagati in hoditi proces samo-korekcije. Za več informacij lahko obiščeš Desteni forum ali pa kar vprašaš mene.

Vsak izmed nas se v vsakem trenutku lahko odloči samo med tem, ali bo samo-iskren in bo samo-direktivno delal tako, kot je najboljše za vse Življenje, ali pa bo suženj svojih zablod in bo Življenje zlorabljal. In resnično svobodo predstavlja le prva možnost, saj le ta nima destruktivnih posledic. Kdor zlorablja Življenje, bo vedno občutil posledice le-tega na lastni koži, prej ali slej. Destonijci pa bomo ta proces še pospešili in ojačali, da bomo ljudem pomagali hitreje spoznati, da se zloraba Življenja v nobenem primeru ne izplača, saj lahko brez težav vsi živimo dostojno in zabavno življenje, brez da bi pri tem drug drugega omejevali in zlorabljali. Če vsaj del naših spoznanj že razumeš te vabim, da se nam pridružiš in tudi ti začneš z lastno preobrazbo v samo-direktivno in samo-iskreno živo bitje, da boš neomejen/a na vseh področjih vedno podpiral/a to, kar je najboljše za vse nas. To je edini samo-direktivni smisel življenja, ki je najboljši za vse in s tem tudi za vsakega posameznika, s katerim bomo z gotovostjo zagotovili vsem nam, kjerkoli že smo, da bomo vedno živeli dostojno in zabavno življenje.

Kdor pa temu nasprotuje bo izumrl skupaj s svojim sovraštvom do lastnega življenja.

2011 - Kdo že poudarja, da sta pomembna razvoj in napredek?

Predvsem politiki in gospodarstveniki venomer poudarjajo, kako sta pomembna razvoj in napredek in da je kapitalizem temu naravnan in da se v njem to vzpodbuja. Pa se res? Venomer in kar naprej vsi poudarjajo, kako vzpodbujajo napredek. Kako že? Očitno je, da se še jamski človek bolje zaveda definicije besede napredek od večine ljudi, ki to besedo resno uporablja v kapitalizmu.

Nihče očitno ne premore toliko samoiskrenosti in samodirekcije, da bi dejansko raziskal, kakšno je dejansko stanje "napredka" v kapitalizmu. Seveda je pomembno, na kakšen način napredek definiramo. Pa vzemimo za naš primer povsem enostavno, uradno definicijo iz SSKJ, ki jo razume vsak zdravorazumski človek:

napredek - prehod z nižje stopnje na višjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti

Povsem enostavno. Sedaj pa v samo-iskrenosti poglejmo na izdelke in storitve, ki se ponujajo v kapitalizmu. Proizvajajo se po principu dobička, zato se morajo čimprej pokvariti, da lahko podjetje čim hitreje zasluži s prodajo novega, "boljšega", "naprednejšega". Zgolj in samo zaradi tega principa, po katerem morajo vsa podjetja delovati, se izdelki z namenom načrtujejo in izdelujejo tako, da se čim hitreje pokvarijo, s čimer se proizvaja ogromne količine smeti, zlorablja delovno silo, naravo in zapravlja energijo in surovine. Korporacije zapravljajo nešteto delovnih ur in količin vsega naštetega za to, da izdelke "RAZVIJEJO" do te mere, da se pokvarijo v roku parih let, čeprav so že večinoma ob izumu ti zdržali desetletja in še več. Primerov o tem najdemo na vsakem koraku in na vseh področjih toliko, da bi še gorski jamski človek, ki pride iz jame na sonce samo enkrat na teden za pet minut, opazil nesprejemljivost takšnega dogajanja.

Pa poglejmo par primerov. Ob iznajdbi žarnice je ta bila izdelovana tako kvalitetno, da njene obstoječe različice svetijo še danes. Kako pa je z žarnicami sedaj? Če zdrži dve leti, je to vrhunski dosežek civilizacije. V praksi, na primer v varčne žarnice vgrajujejo čipe, ki ob vsakem priklopu vanjo za kratek čas spusti preveč toka, da se tako žarnica kvari in pokvari v roku parih let, ker bi drugače zdržala celo stoletje in podjetje ne bi imelo dobička s prodajo smeti. A smo kaj hecni?

Še en dokumentarec na to temo:
http://www.facebook.com/TheLightBulbConspiracy?sk=info

Ohranjeni avtomobili, ki so jih včasih izdelovali Nemci in drugi, so še danes izredno kvalitetni, enostavni za popravila itd. Danes se med vrhunske dosežke civilizacije šteje, če nov avto zdrži brez popravila vsaj par let, itak pa je cel zaplombiran in zakompliciran do te mere, da ga lahko popravi le doktor znanosti, če slučajno premore vso potrebno opremo za milijon evrov. A smo kaj hecni? Da sploh ne omenjam, da je bil že pred davnimi leti izumljen avtomobil na vodno gorivo, ki so ga naftne korporacije hitro odkupile, pospravile in umorile izumitelja, da slučajno ne bi kdo ogrozil dobička. Očitno v imenu "NAPREDKA", kakopak.

http://www.waterpoweredcar.com/

Primerov o tem, kako so izdelki danes načrtno narejeni tako, da se pokvarijo, je nešteto. Ob tem pa kapitalizem nedvomno neizmerno podpira napredek, več kot očitno, res! Da se ne bodo komu krave smejale, ko bo omenjal napredek in pomembnost le-tega v sistemu kapitalizma...

V računalništvu se komponente in verzije raznih telefonov in podobno izdelujejo v neštetih različicah, od katerih je ena bolj poneumljena od druge, da se navidezno ustvari cenovne razrede, namesto da bi se vse izdelke proizvajalo v najboljši možni kvaliteti in v samo tolikšnih različicah, kot je to praktično uporabno in smiselno, brez da se ob tem ustvarja smeti in uničuje naravo.

To je zgolj eden izmed mnogih očitnih dejstev, ki kažejo na to, da je kapitalizem sistem zlorab, ki poneumlja ljudi, saj se večina niti ne zaveda, da so vse te smeti od produktov narejene načrtno, zgolj in samo zaradi dobička, ki smo si ga ljudje sami namislili in ga sami podpiramo, kot da smo ljudje dejansko tako butasti in brez zdravega razuma, da ne bi znali ustvarili boljšega sistem, ki bo dejansko Najboljši za Vse. Seveda nismo, vsaj tisti ne, ki premoremo samo-iskrenost in samo-direkcijo, zato podpiramo in z lastnim zgledom uveljavljamo Enakovredni Denarni Sistem, ki bo ta in vse ostale probleme kapitalizma odpravil in vsem živim bitjem na Zemlji zagotovil Dostojno Življenje, kjer bodo vse zlorabe česarkoli odpravljene večinoma že pred, če ne pa takoj ob nastanku.
 
Uporabi svojo glavo, bodi samo-iskren in postani samoiniciativen, preuči Enakovredni Denarni Sistem in dejavno podpri to, kar je Najboljše za Vse Življenje.

Več kot očitno je, da se naši politiki in "gospodarstveniki" niti malo ne zavedajo tega čisto enostavnega in očitnega dejstva, da v kapitalizmu obstaja samo devolucija, saj se v njem okolje in standard življenja na Zemlji uničuje z večjo hitrostjo, kot bi ga naj "izboljševal" kakršenkoli kapitalistični "napredek". Ne zgleduj se po sužnjih sistema, ki vidijo le lastni interes in znajo le mešati zrak s svojimi egoističnimi težnjami, tisti malo "bolj napredni" pa drek, ker si ga lahko privoščijo. Zato tudi ne bodo in ne morejo nikoli poiskati rešitve za propadajoči kapitalizem, pa lahko še tako prelagamo lastno odgovornost nanje. Kvečjemu si bodo namislili zgolj novo verzijo zlorabljajočega sistema, ki bo ljudi še bolj zasužnjil, da bodo lahko še varneje uživali v svojih luksuznih gradovih, ki jim jih mi vsi omogočamo, ker se slepimo pred lastno odgovornostjo do realnosti, ki jo vsak dan ustvarjamo. Vsi mi smo krivi za svetovni sistem kapitalizma, ker ga podpiramo, zato moramo vsi mi z lastno voljo in lastnim zgledom ter po principu kar je Najboljše za Vse, uveljaviti sistem, ki ne bo dopuščal nikakršnih zlorab Življenja in ki bo vsem zagotovil Enakovredno Dostojno Življenje.

Za to pa so dejansko potrebni pogum, samo-iskrenost, samo-direkcija, samo-korekcija in vztrajno skupinsko delo. Pridruži se Destonijcem,  pridruži se Življenju! www.destonians.com

2011 - VOLITVE?

Tudi vsi politiki so v kapitalizmu vedno obsedeni le z denarjem in dobičkom, pri čemer se nihče nikoli ne vpraša, zakaj sploh podpiramo sistem, kjer denar temelji na dolgu in profitu, če to vedno vodi le v pohlep in zlorabo življenja?
Pravila denarja ustvarjamo ljudje sami in dokler ljudje ne bodo v samoiskrenosti spoznali, da je za dejansko Dostojno Življenje Vseh potrebno spremeniti lasten princip delovanja in s tem tudi denarni sistem v takšnega, ki je praktično naboljši za vse, ne bo nikoli nič drugače, le slabše.

Kdor resnično želi odpraviti probleme in zlorabe bo razumel, da sta za to nujni samoiskrenost ter samokorekcija vsakega izmed nas, da postane varuh Enakovrednosti Življenja in da se nauči živeti po principu kar je Praktično Najboljše za Vse Življenje. Za to pa so potrebni pogum, odločnost, vztrajnost in složno skupinsko delo. Le tako bomo lahko dosegli vpeljavo Enakovrednega Denarnega Sistema, kjer bo denar temeljil na Enakovrednosti Življenja samega, namesto na dolgu, s čimer bomo zagotovili praktično trajnostno spremembo medsebojnih odnosov in s tem v praksi pokazali, da nam je dejansko mar za Življenje.

www.equalmoney.org

Ne nasedaj političnim zavajajočim farsam. Pridruži se samoiskrenim ljudjem, ki s svojim praktičnim zgledom dokazujemo, da z dejanji podpiramo Življenje in to kar je Praktično Najboljše za Vse Nas.


www.destonians.com

Postani en glas za Enakovrednost Življenja in Enakovredni Denarni Sistem. Ne zaprevljaj ga za prelaganje odgovornosti...

PRAKTIČEN NASVET: Prečrtaj volilni listek in dopiše svojo možnost: "Sem EN glas za Enakovrednost Sveta/Enakovredni Denarni Sistem!" in se nanj samoodgovorno podpiši. Sveta ne bomo spremenili z nasiljem in obtoževanjem, ampak s samoodpuščanjem, samokorekcijo in na demokratičen način - en človek en glas - kjer en glas pomeni en Praktičen Zgled človeka, ki vedno stremi k temu, kar je Najboljše za Vse Življenje.