8.01.2014

Dan 157 - Nerazumno, čustveno potrošništvo

V današnji družbi lahko vse bolj opažamo sindrom nerazumnega potrošništva. Lahko bi mu rekli tudi impulzivno ali statusno potrošništvo, vendar pa gre v vseh primerih zgolj za čustveno potrošništvo, kjer se posameznik odloča za nakup na podlagi lastnih čustev, namesto na podlagi zdravorazumske potrebe po izdelku ali storitvi. Ta pojav je posledica posameznikovega nezavedanja lastnih čustev in njihovega vpliva na to, kako in kdaj se odločamo za nakup in kako izbiramo.

Podjetniki so s pomočjo psihologov že davno tega ugotovili, da se ljudje večinoma ne zavedajo svojega ustvarjanja lastnih čustev in posledičnega nezavednega podrejanja le-tem. Tako so začeli nezavednega človeka manipulirati s propagandnimi sporočili, s katerimi gledalca vzpodbujajo k temu, da bi si ob gledanju reklame nezavedno ustvaril določena čustva, na podlagi katerih bi se nato odločil za nakup reklamiranega izdelka. Tipično so reklame zasnovane tako, da v gledalcu skušajo vzbujati čustvo manjvrednosti, nezadostnosti in samo-obsojanja (predvsem lepotni izdelki) ali čustvo strahu pred izgubo priložnosti za prilaščanje nečesa "novega", "boljšega", lahko tudi strah pred izgubo zdravja ali "uglednega" družbenega statusa, če si določenega izdelka ne bomo kupili.

Ob samo-iskrenem pregledu reklam in lastnih čustvenih reakcij nanje lahko ugotovimo, da veliko taktik oglaševanja namerno, a prikrito, poskuša v nas vzpodbujati razne namišljene in nerazumne strahove, čeprav je na prvi pogled reklama zavita v humor ali kakšno drugo masko. Vse te manipulacije dejansko spadajo v kategorijo tehnik pranja možganov, ki so jo skozi človeško zgodovino razvijale razne politične, vojaške in verske ustanove za svojo propagando, z namenom podrejanja množic in umetnega ustvarjanja družbenega mišljenja. Z vztrajnim ponavljanjem ekonomske propagande (pranja možganov) se nam tako kot gledalcem, še posebej, če se tega ne zavedamo, sčasoma vtisnejo v podzavest različni čustveni vzorci. Na njihovi podlagi se kot ljudje, ki smo se brez-sramno poimenovali kar potrošniki, nerazumno in čustveno odločamo za nakup in trošenje, da bi zadovoljili svojim čustvom. Bolj natančno, da bi zadovoljili lastnemu "pomanjkanju" pozitivnih čustev, ki si jih ustvarimo in doživimo ob nakupu. Resnično zadovoljevanje čustev je seveda nemogoče, ker vsa čustva izvirajo iz našega umskega stanja, ki si ga ustvarjamo sami, in ne iz praktičnega, fizičnega pomanjkanja telesa, kot je to značilno za lakoto ali žejo. To pomeni, da kot potrošnik večinoma skušamo svoje nerazumne strahove in druga negativna čustva zamenjati s pozitivnimi čustvi lagodja in moči ob tem, ko kupimo nekaj "novega", "boljšega", tako pa se podamo v neskončni cikel ustvarjanja in podrejanja lastnim pozitivnim in negativnim čustvom. Pri tem pogosto kot pogoj za spremembo svojega čustvenega stanja postavimo ravno izvedbo nakupa samega, pri čemer je objekt nakupa drugotnega pomena. Ste se že kdaj po nakupu nečesa, kar ste si želeli, počutili krivo? Odlično, to pomeni, da ste dovolj samo-iskreni, da se zavedate, kdaj ste nekaj kupili zaradi čustvenega impulza in ne zato, ker bi to bilo resnično smiselno in potrebno. Takšne lastne vzorce najlažje odpravljamo s samo-odkritim samo-odpuščanjem in praktično samo-korekcijo.

Tudi sami trgovski centri uporabljajo različne prikrite podzavestne manipulacije. Na primer: Samodejna vrata se namenoma vrtijo in odpirajo počasi, prav tako se pogosto v centrih vrti počasna glasba. Ljudje namreč večinoma pridemo v trgovino z avtomobilom. V takšnem stanju moramo hitro reagirati, zato se možgani in človekova zavest prilagodita hitremu procesiranju podatkov in hitremu odločanju. Trgovci nočejo, da bi potrošnik v takšnem umskem stanju nakupoval, saj bi prehitro opravil nakup. Zato poskušajo v centrih na ljudi vplivati tako, da se človekov um čimbolj upočasnijo z omenjenimi triki, saj si bo človek, ki je umirjen, ogledal več propagandnih (akcijskih) sporočil in si posledično lahko ustvaril več čustev, se (podzavestno) spomnil večih reklam s TV-ja in podobno. Vse to pa bo vodilo v to, da bo kupil več izdelkov, ki jih niti ne potrebuje. Posledično potrošniki, katerih podzavest je nasičena s propagandnimi sporočili, v trgovinah pogosto kupijo veliko izdelkov, ki jih sploh niso imeli namena kupiti, preden so vanjo vstopili. Prav tako kupujejo drage izdelke, kot so oblačila, avtomobili, elektronske in druge naprave zato, da bi zadovoljili svojim čustvom in ne praktičnim potrebam.

Skozi desetletja potrošniškega pranja možganov smo vzgojili ljudi in družbo, ki nakupuje popolnoma nerazumno in čustveno. Ljudem nikoli ni dovolj ravno zaradi podrejanja lastnim čustvom, zato jemljejo potrošniške kredite in delajo več in dlje kot kdajkoli prej, da bi si le lahko privoščili novega iPhone-a, "moderen" kos obleke ali sanjske počitnice. Vse to pa večinoma temelji zgolj in le na čustvih in strahovih posameznika, ki se ne zaveda, da si čustva in strahove ustvarja sam in da se jim sam podreja, k čemur ga neprestano vzpodbujajo propagandna oglasna sporočila z različnimi tehnikami pranja možganov.

Nerazumno, čustveno potrošništvo je problem, ki ga moramo nujno rešiti, ker bomo v nasprotnem primeru nerazumno potrošili vse, kar se potrošiti da in uničili Zemljo in samega sebe. Rešitev za to, kakor vedno, se skriva v nas samih. Zato smo vsi odgovorni, da spremenimo svoje navade in se prenehamo podrejati lastnim čustvom. Človek je bitje, ki se ga da vzgojiti in vsi smo odgovorni, da najprej prevzgojimo samega sebe in nato drug drugega v živa bitja, ki se ravnajo po praktičnem zdravem razumu, z obzirom do drugih in do okolja. Čustveno ravnanje ni takšno.

Zdravorazumsko obnašanje, pri katerem se posameznik ne podreja lastnim čustvom in strahovom, mora postati del splošne izobrazbe vsakega otroka in odraslega človeka. Danes je situacija ravno nasprotna, saj v šolah otroci niso deležni nikakršne izobrazbe o tem, kako se odgovorno ravna z denarjem, kaj denar sploh je in kako nastaja, kako se odgovorno odločati za nakup življenjsko pomembnih stvari, kako se izogniti manipulacijam podjetnikov itd. Enostavno se "pričakuje", da bodo za to poskrbeli starši, ki pa so seveda večinoma že sami del potrošniške družbe, ki se obnaša čustveno potrošniško, zato svoje navade ne zavedajoč se prenesejo na svoje otroke, ki se učijo s posnemanjem.

Odločilen korak pri reševanju vseh zgornjih problemov je ta, da vsak najprej spozna in razume, kako si ljudje sami ustvarjamo čustva, kako se jim sami ne zavedajoč se podrejamo in kako lahko to ustavimo tako, da postanemo samo-direktivno živo bitje z jasnimi življenjskimi principi delovanja, ki so najboljši za vse nas. Sam sem si pomagal tudi z brezplačnim spletnim tečajem, ki je prav temu namenjen in ga priporočam vsem, ki bi radi spoznali delovanje lastnega uma in čustev in postali samo-direktivno bitje, ki ga ni mogoče manipulirati.

Ni komentarjev:

Objavite komentar