Dan 247 - Razumevanje samega sebe

Prejšnji blog je v angleščini.

V današnji družbi se nikoli zares ne naučimo, kako smo kot človeško bitje zgrajeni in kako samega sebe ustvarjamo. Tega ne vedo naši starši in tudi v nobeni šoli tega ne bomo slišali. Človek je zgrajen iz treh povezanih delov, ki jih lahko vidite na spodnji sliki.

Prvi sestavni del, iz katerega smo kot človek sestavljeni, je naše fizično telo. Vsi se zavedamo, da ga imamo. Ne moremo pa trditi, da mi smo to fizično telo, da smo popolnoma poenoteni in poenakovredeni z njim. Če bi to držalo, potem bi se zavedali vsake svoje celice, vseh organov, vseh premikov v našem telesu. Ko bi nas kaj bolelo ali ko bi zboleli, bi točno vedeli, kaj je temu vzrok in kako se pozdraviti. Vendar tega ne vemo, ker smo dejansko precej ločeni od svojega fizičnega telesa. Ga zgolj uporabljamo kot ogrodje, s katerim se lahko premikamo v tej naši fizični realnosti.

V samem bistvu smo živo bitje s sposobnostjo zavedanja in samodirekcije. Če se zavemo svoje lokacije v telesu in jo poskušamo določiti, bi jo opredelili približno tam, kjer je na sliki zelena točka v glavi. Naše fizično telo in mi kot živo bitje sta torej dva sestavna dela nas kot človeka, ki ju je mogoče ločiti. To dejstvo lahko opazimo recimo takrat, kot človek umre in živega bitja ni več v telesu, telo pa še vedno obstaja. Včasih se zgodi, da ima kdo nesrečo in pade v komo, kjer morajo telo priključiti na aparate, ki širijo in krčijo pljuča in poganjajo kri po telesu. V takšnem primeru lahko telo kot organizem še vedno živi in celo raste, živega bitja pa ni več v njem.

Tretji sestavni del nas kot človeka pa je tisti, ki se ga večina ljudi najmanj zaveda. To je naš um ali umsko-zavestni sistem. To so naše misli, naša čustva in spomini. Obstaja kot energetsko polje po celem telesu, ki si ga skozi odraščanje sami razvijamo in izpopolnjujemo z uporabo misli. Na žalost nam nikoli nihče ne razloži, da mi kot živo bitje nismo naše misli, naša čustva in spomini. Mi kot živo bitje si naše misli zgolj sami ustvarjamo. Zato je naš um orodje (kot kladivo), s katerim ustvarjamo sami sebe. Lahko ga uporabljamo sebi in drugim v podporo, ali pa sebi in drugim v škodo. Nobenega orodja ne moremo učinkovito uporabljati, če se sploh ne zavedamo, da ga imamo in če ne razumemo, kako deluje. To bi moralo biti vsem razumljivo. Popolnoma enako velja za naš um.

Kot otroci se začnemo učiti besed od staršev. Iz teh besed začnemo sestavljati misli. Vendar od staršev ne povzamemo zgolj besed, ki jih slišimo, ampak tudi energetski naboj, ki ga te besede nosijo. Ta naboj so predvsem čustva. Če se eden od staršev na nas jezno dere, čutimo to energijo jeze, ki jo besede prinašajo v naše telo, ko zvok (energetski naboj) potuje skozenj. Potem se, pogosto nezavedajoč, odločimo, kako se bomo na te čustveno nabite besede odzvali. Besede lahko v celoti sprejmemo, skupaj z njihovim čustvenim naboje, lahko si do njih ustvarimo odpor, ker nam občutek ni prijeten, lahko pa smo tudi nevtralni in pustimo, da gre vse skupaj skozi nas, brez da bi besede ali energijo ponotranjili. Najpogosteje besede sprejmemo skupaj s čustvenim nabojem ali pa do njih ustvarimo odpor. Sčasoma si tako tudi sami začnemo ustvarjati čustva, z uporabo naučenih in ponotranjenih besed, nabitih s čustveno energijo. Razvijemo umsko-čustvene vzorce razmišljanja, reagiranja in ravnanja, ki jih v veliki meri prekopiramo od svojih staršev in drugih. Pri tem se začnemo podrejati lastnim mislim in čustvom in se prenehamo zavedati, da si točno te misli in čustva sami ustvarjamo. Tako si zgradimo avtomatiziran sistem, umsko-čustveni sistem ali um, ki nas začne usmerjati namesto nas. Tako postanemo neke vrste pol-avtomatski živi robot, ker se podrejamo lastnim ustvarjenim miselno-čustvenim vzorcem (programom), ki se neprestano izvajajo v naši podzavesti, ker smo jih tja potlačili, namesto da bi zanje prevzeli odgovornost in poiskali ustrezno praktično rešitev, ki ne bo temeljila na čustveni reakciji. Skozi odraščanje si na primer lahko ustvarimo strah pred psi, ker nas je en pes ugriznil. Zdaj pa smo podrejeni temu strahu in ga ne znamo odstraniti, ker se ne zavedamo, kako smo si ga sploh ustvarili in ker verjamemo, da smo mi naše misli in naša čustva. Druga posledica našega nerazumevanja delovanja lastnega uma in s tem samega sebe je tudi to, da nas lahko posledično drugi manipulirajo. Kdor razume, kako deluje človeški um, lahko to znanje uporabi v škodo ljudi, ki se tega ne zavedajo. Um vsakega človeka je namreč po načinu delovanja popolnoma enak. Tako lahko nekdo zavedno manipulira misli in čustva drugega človeka tako, da uporablja specifične besede, za katere ve, kakšen učinek bodo imele na tega človeka. Ker se takšen človek ne zaveda (ali pa zelo slabo) lastnih misli in čustev, enostavno (čustveno) reagira na besede tako, kot je predvideval in želel tisti, ki ga manipulira. Tako se manipulirani človek začne obnašati tako, kot je želel tisti, ki ga manipulira. To taktiko in slabost ljudi znajo zelo dobro izkoriščati korporacije v svojih propagandnih sporočilih na TV in povsod drugod. Pa tudi politiki in razne skrivne skupine ljudi, ki želijo množice usmerjati v svojo korist.

Resnično opolnomočeni kot živo bitje smo šele takrat, ko točno razumemo, kako deluje naš um in kako si z lastnimi mislimi ustvarjamo lastna čustva in miselne ter vedenjske vzorce. Če si ob tem postavimo še načelo, po katerem živimo, potem nas nihče več ne more manipulirati. Samo eno življenjsko načelo je takšno, s katerim v svojem svetu ne bomo ustvarjali konfliktov in neželenih posledic. To načelo je najboljše za vse življenje in se glasi: druge obravnavam in upoštevam tako, kot bi želel-a biti obravnavan-a in upoštevan-a sam-a na njihovem mestu. Pa se ravnamo po tem načelu v vsakem svojem dihu? Ne. Da to lahko dosežemo, moramo odstraniti vzorce mišljenje in ravnanja, ki se z načelom ne skladajo. To pa lahko zares učinkovito naredimo le skozi proces samoodkritosti, samoodpuščanja in praktične samokorekcije. Primere lahko najdete na mojem blogu. Kdo pa si želi natančno spoznati, kako deluje naš um in s katerimi orodji si lahko pomagamo prevzeti samodirekcijo in se opolnomočiti, pa priporočam spletni tečaj DIP Lite. Nihče drug ne bo vlagal v vaš osebni razvoj, to lahko storite le sami. Če nič ne naredimo, da nam bo v življenju bolje, nam bo zagotovo le še slabše. Izbira je torej očitna in lahka. Storite nekaj zase, naučite se uporabljati lasten um sebi in drugim v podporo.

Dan 238 - Izvor zavajanja

Ukrajinski politiki so poskušali prepričati ameriške k vojaškemu posredovanju v Ukrajini tako, da so jim poslali lažne fotografije, ki naj bi dokazovale, da se po ukrajinskih cestah vozijo ruska oklepna vozila. Američani so kmalu ugotovili, da gre za zavajanje, saj naj bi slike bile posnete leta 2008. Celotna novica.

Zavajanje ni sprejemljivo, ker z njim nikoli zares ne rešimo problema. Zavajamo vsi, ker ta vzorec obnašanja izhaja iz našega otroštva, ko smo zavajali starše, da bi dosegli nek sebičen interes. Sebičnost izhaja iz ideje o lastnini in posledičnem strahu pred izgubo nečesa, kar nikoli ni bilo in ne more biti zares naše. Največkrat nas je strah izgubiti neko pozitivno čustvo ali prepričanje, s katerim se poosebimo. Dokler nas je strah izgubiti naša pozitivna čustva, prepričanja in ideje, smo njihov suženj. Podrejanje čustvom in nepotrebno poosebljanje z idejami in prepričanji pa so odraz našega nerazumevanja delovanja lastnega uma in čustev. Spoznajmo torej, kako delujejo naš um in naša čustva, da se bomo lahko prenehali bati izgubiti svojo sebičnost. Le tako jo bomo lahko tudi odpravili in pričeli dejansko živeti brez strahu. Zdravorazumsko, brez potrebe po zavajanju.

Odpustimo si vzorce zavajanja in postanimo samoodkriti. Uskladimo se s temeljnim Principom, ki je najboljši za vse življenje: Ne obravnavam in ignoriram drugih tako, kot ne bi želel biti obravnavan in ignoriran sam na njihovem mestu.

Dan 197 - Vpliv na ljudi

Princip: ne obravnavaj (preziraj) drugih tako, kot nočeš biti obravnavan (prezrt) sam.

Koristna posledica prevzemanja odgovornosti za lastne miselne in čustvene vzorce (s samo-iskrenim samo-odpuščanjem in praktično samo-korekcijo) je tudi ta, da se začnemo vse bolj zavedati svojega vpliva na druge ljudi in okolico. Opazil sem, kako sem pred tem procesom bil večino časa introvertiran v svojem umu (zaposlen sam s sabo) in kako malo sem se dejansko zavedal svoje okolice, predvsem pa svojega vpliva na okolico in druge ljudi. Ljudje smo namreč zelo podvrženi zunanjim spremembam, dokler se podrejamo svojim miselnim vzorcem in čustvenim reakcijam. Tako lahko recimo reagiramo z občutkom manjvrednosti, če nas nekdo graja ali že samo grdo pogleda in se pri tem ne zavedamo, da ni treba, da tako reagiramo in da se tako počutimo. Zato smo zelo labilni in zgolj reagiramo na druge ljudi. Zato nas drugi lahko manipulirajo in nas usmerjajo v primerih, kjer si usmeritve ne damo sami, saj je naše obnašanje predvidljivo glede na naše čustvene reakcije. Zdaj, ko sem v procesu samo-spoznavanja in samo-direkcije že več let, opažam, kako se veliko manj podrejam lastnim miselnim vzorcem in čustvenim reakcijam in kako se veliko bolj sam usmerjam, glede na to, kaj želim doseči. Hkrati s tem pa me tudi drugi veliko težje manipulirajo, ker si direkcijo dajem sam in ker sem si sam določil svoj Princip obnašanja. Hkrati s tem pa tudi spoznavam, kako velik vpliv imam na druge ljudi, ki se še vedno podrejajo svojim miselnim vzorcem in čustvenim reakcijam in se tega ne zavedajo.

Zdaj, ko se pri interakciji z drugimi veliko manj motim z lastnimi mislimi in čustvenimi reakcijami, se lahko veliko bolj posvetim spoznavanju tega, kakšen vpliv imam na druge s svojim načinom govora in obnašanjem. Zanimivo je recimo, kako moj lasten način dojemanja samega sebe vpliva na to, kako me dojemajo drugi. Če sem v notranjosti umirjen in si zaupam, da zmorem doseči svoj cilj in se pri tem zavedam, da nisem nikomur in ničemer podrejen, potem me tudi ljudje sprejemajo kot enakovrednega človeka in me spoštujejo. Če pa sam o sebi mislim slabo in sem čustveno nestabilen, me bodo tudi drugi večinoma tako dojemali in obravnavali, saj naše notranje stanje izdajamo že z govorico telesa. Hvaležen sem si, da sem začel uporabljati princip samo-iskrenega samo-odpuščanja, ker si s tem dajem možnost za samo-korekcijo, kjer si lahko sam določam notranje stanje in moj način obnašanja, ki ni v podporo zgolj meni, ampak tudi vsem ostalim.

Prav tako se lahko sedaj, ko imam v mislih več tišine in ko sem si določil jasen Princip obnašanja, med druženjem z ljudmi, bolj posvetim njim. To pomeni, da sem bolj pozoren na njihovo umsko-čustveno stanje, kjer ugotovim, kakšna je njihova samopodoba, kakšne cilje imajo in k čemu stremijo, tudi brez da bi jih o tem neposredno vprašal. Dejstvo je seveda, da smo takšnega samo-iskrenega opazovanja sebe in drugih zmožni vsi, le da se večina tega zelo slabo zaveda, ker je večina ljudi preveč obremenjena sama s sabo, z lastnimi miselnimi vzorci in čustvi, kot so hotenja, poželenja, strahovi, sodbe, itd. Ravno zaradi tega večina živi v nekem svojem svetu v svoji glavi, s čimer posledično ignorira realni svet. Zato imamo danes takšno egocentrično družbo, kjer večina ljudi še vedno gleda le na lastni sebični interes, ki vedno izhaja iz čustev, posledično pa prezira soljudi, v katerih ne vidi nobene osebne koristi. Še bolj pa takšni ljudje prezirajo praktične rešitve in samo-spremembe, ki ne ustrezajo njihovim omejenim čustvenim poželenjem. V takšni družbi ni nič nenavadnega, da se na ulici horde ljudi sprehajajo mimo revežev, kot da jih tam sploh ni. Da večina gleda TV poročila o raznih vojnah, lakoti, zlorabah in krivicah, kot da se jih te sploh ne tičejo, kot da so na nekem drugem planetu, na katerega nihče nima vpliva.

S tem, ko se lahko bolj posvetim drugim, lahko tudi svoje obnašanje do ljudi bolje prilagodim temu, da jih podprem pri ustvarjanju boljše samopodobe in da jim pomagam pri preseganju lastnih umsko-čustvenih samo-omejitev, na podlagi lastnih izkušenj in primerov.

Dan 191 - Lažne dileme in manipulacija

Prejšnji blog je v angleščini.

Poglejmo najprej slovensko definicijo besede dilema:

Dilema: položaj, ko se je treba odločiti med dvema danima možnostma. [SSKJ]

Ta definicija ni zadostna, saj je omejena in okrnjena. V etimološkem slovarju, ki upošteva izvor besed, dobimo točnejšo razlago, ki jo bom prevedel:

Beseda izhaja iz grščine in pomeni "dvojni predlog", iz di- "dve" in -lemma "predpostavka; karkoli, kar je sprejeto ali zavrnjeno". Beseda dilemma se mora uporabljati zgolj za situacije, kjer je nekdo prisiljen v izbiro med dvema možnostma, od katerih nobena zanj ni ugodna. [OED]

Dilema torej že sama po sebi predstavlja stanje izbiranja, v katerega je nekdo navidezno prisiljen, zato je vsaka dilema lažna in predstavlja tehniko manipulacije (samega sebe ali drugega). Takšnih manipulacij najdemo ogromno v politiki in v medijih. Zgolj za poenostavljen primer:

"Za odpravo državnega javnega dolga lahko dvignemo davke ali pa zmanjšamo izdatke za socialne transferje."

Tako lahko ljudje, kadar naivno sprejmemo ponujeno, začnemo razmišljati zgolj med ponujenima možnostma, kot da sta to edini opciji, ki obstajata, čeprav ob samo-iskrenosti in samo-direktivni raziskovalni kritičnosti hitro ugotovimo, da: 1. sta obe možnosti nezaželeni in 2. da obstajajo tudi druge možnosti, kot recimo: ukinitev vojske; podržavljenje naravnih virov in infrastrukturnih podjetji za pridobitev sredstev; odpis dolgov; vpeljava neodvisne valute, ki ne temelji na izdaji denarja v obliki dolga, itd.

Drugi primeri lažnih dilem:

"Trg lahko uredimo po principu dereguliranega prostega trga ali pa po principu planskega gospodarstva."

"Obstajata dve politični opciji: konservativna ali pa liberalna."

"Rak lahko zdravimo s kemoterapijo ali obsevanjem."

"V demokratični politiki lahko sodeluješ tako, da greš na volitve ali pa jih bojkotiraš."

"Družba je lahko hierarhično urejena ali pa sploh ni in vlada kaos."

"Lahko pustiš ljubezni in svojim čustvom, da te vodijo, ali pa si apatičen in brez volje do življenja."

Spreten manipulator lahko deluje tako, da najprej predstavi dve opciji, ki mu po možnosti bolj ali manj obe ustrezata, nato pa lahko eno očrni in drugo prikaže kot boljšo (v končni fazi zanj) in tako navidezno prisili drugega v lažno dilemo, kjer se bo ta odločal med dvema zanj slabima izbirama, ker se ne bo od problema kritično oddaljil, ga raziskal in odkril možnosti, ki so vsem v korist (kar je vedno mogoče).

Zato je naša odgovornost, da se naučimo učinkovitega prepoznavanja lažnih dilem, da jih prenehamo ustvarjati in da vedno izpostavimo njihovo omejeno, zavajajočo in zlorabljajočo naravo, ko jih odkrijemo in zaznamo.

Šele ko presežemo lastno omejeno dojemanje problemov v obliki dilem, bomo lahko začeli učinkovito reševati družbene probleme, saj se takrat ne bomo več navidezno prisiljevali k izbiri manjšega zla, ampak bomo dejansko vsak problem raziskali izven okvirjev lastnih sebičnih prepričanj, verovanj in umsko-čustvenih samo-omejitev, ter tako našli praktične rešitve, ki so najboljše za vse nas, kot je recimo Predlog Zagotovljenega Življenjskega Dohodka.

Dilema je torej očitna: Lahko se pobijemo med sabo z orožjem, ali pa čakamo na konec sveta kot posledico našega popolnega onesnaženja narave. Kaj boste izbrali?

Dan 157 - Nerazumno, čustveno potrošništvo

V današnji družbi lahko vse bolj opažamo sindrom nerazumnega potrošništva. Lahko bi mu rekli tudi impulzivno ali statusno potrošništvo, vendar pa gre v vseh primerih zgolj za čustveno potrošništvo, kjer se posameznik odloča za nakup na podlagi lastnih čustev, namesto na podlagi zdravorazumske potrebe po izdelku ali storitvi. Ta pojav je posledica posameznikovega nezavedanja lastnih čustev in njihovega vpliva na to, kako in kdaj se odločamo za nakup in kako izbiramo.

Podjetniki so s pomočjo psihologov že davno tega ugotovili, da se ljudje večinoma ne zavedajo svojega ustvarjanja lastnih čustev in posledičnega nezavednega podrejanja le-tem. Tako so začeli nezavednega človeka manipulirati s propagandnimi sporočili, s katerimi gledalca vzpodbujajo k temu, da bi si ob gledanju reklame nezavedno ustvaril določena čustva, na podlagi katerih bi se nato odločil za nakup reklamiranega izdelka. Tipično so reklame zasnovane tako, da v gledalcu skušajo vzbujati čustvo manjvrednosti, nezadostnosti in samo-obsojanja (predvsem lepotni izdelki) ali čustvo strahu pred izgubo priložnosti za prilaščanje nečesa "novega", "boljšega", lahko tudi strah pred izgubo zdravja ali "uglednega" družbenega statusa, če si določenega izdelka ne bomo kupili.

Ob samo-iskrenem pregledu reklam in lastnih čustvenih reakcij nanje lahko ugotovimo, da veliko taktik oglaševanja namerno, a prikrito, poskuša v nas vzpodbujati razne namišljene in nerazumne strahove, čeprav je na prvi pogled reklama zavita v humor ali kakšno drugo masko. Vse te manipulacije dejansko spadajo v kategorijo tehnik pranja možganov, ki so jo skozi človeško zgodovino razvijale razne politične, vojaške in verske ustanove za svojo propagando, z namenom podrejanja množic in umetnega ustvarjanja družbenega mišljenja. Z vztrajnim ponavljanjem ekonomske propagande (pranja možganov) se nam tako kot gledalcem, še posebej, če se tega ne zavedamo, sčasoma vtisnejo v podzavest različni čustveni vzorci. Na njihovi podlagi se kot ljudje, ki smo se brez-sramno poimenovali kar potrošniki, nerazumno in čustveno odločamo za nakup in trošenje, da bi zadovoljili svojim čustvom. Bolj natančno, da bi zadovoljili lastnemu "pomanjkanju" pozitivnih čustev, ki si jih ustvarimo in doživimo ob nakupu. Resnično zadovoljevanje čustev je seveda nemogoče, ker vsa čustva izvirajo iz našega umskega stanja, ki si ga ustvarjamo sami, in ne iz praktičnega, fizičnega pomanjkanja telesa, kot je to značilno za lakoto ali žejo. To pomeni, da kot potrošnik večinoma skušamo svoje nerazumne strahove in druga negativna čustva zamenjati s pozitivnimi čustvi lagodja in moči ob tem, ko kupimo nekaj "novega", "boljšega", tako pa se podamo v neskončni cikel ustvarjanja in podrejanja lastnim pozitivnim in negativnim čustvom. Pri tem pogosto kot pogoj za spremembo svojega čustvenega stanja postavimo ravno izvedbo nakupa samega, pri čemer je objekt nakupa drugotnega pomena. Ste se že kdaj po nakupu nečesa, kar ste si želeli, počutili krivo? Odlično, to pomeni, da ste dovolj samo-iskreni, da se zavedate, kdaj ste nekaj kupili zaradi čustvenega impulza in ne zato, ker bi to bilo resnično smiselno in potrebno. Takšne lastne vzorce najlažje odpravljamo s samo-odkritim samo-odpuščanjem in praktično samo-korekcijo.

Tudi sami trgovski centri uporabljajo različne prikrite podzavestne manipulacije. Na primer: Samodejna vrata se namenoma vrtijo in odpirajo počasi, prav tako se pogosto v centrih vrti počasna glasba. Ljudje namreč večinoma pridemo v trgovino z avtomobilom. V takšnem stanju moramo hitro reagirati, zato se možgani in človekova zavest prilagodita hitremu procesiranju podatkov in hitremu odločanju. Trgovci nočejo, da bi potrošnik v takšnem umskem stanju nakupoval, saj bi prehitro opravil nakup. Zato poskušajo v centrih na ljudi vplivati tako, da se človekov um čimbolj upočasnijo z omenjenimi triki, saj si bo človek, ki je umirjen, ogledal več propagandnih (akcijskih) sporočil in si posledično lahko ustvaril več čustev, se (podzavestno) spomnil večih reklam s TV-ja in podobno. Vse to pa bo vodilo v to, da bo kupil več izdelkov, ki jih niti ne potrebuje. Posledično potrošniki, katerih podzavest je nasičena s propagandnimi sporočili, v trgovinah pogosto kupijo veliko izdelkov, ki jih sploh niso imeli namena kupiti, preden so vanjo vstopili. Prav tako kupujejo drage izdelke, kot so oblačila, avtomobili, elektronske in druge naprave zato, da bi zadovoljili svojim čustvom in ne praktičnim potrebam.

Skozi desetletja potrošniškega pranja možganov smo vzgojili ljudi in družbo, ki nakupuje popolnoma nerazumno in čustveno. Ljudem nikoli ni dovolj ravno zaradi podrejanja lastnim čustvom, zato jemljejo potrošniške kredite in delajo več in dlje kot kdajkoli prej, da bi si le lahko privoščili novega iPhone-a, "moderen" kos obleke ali sanjske počitnice. Vse to pa večinoma temelji zgolj in le na čustvih in strahovih posameznika, ki se ne zaveda, da si čustva in strahove ustvarja sam in da se jim sam podreja, k čemur ga neprestano vzpodbujajo propagandna oglasna sporočila z različnimi tehnikami pranja možganov.

Nerazumno, čustveno potrošništvo je problem, ki ga moramo nujno rešiti, ker bomo v nasprotnem primeru nerazumno potrošili vse, kar se potrošiti da in uničili Zemljo in samega sebe. Rešitev za to, kakor vedno, se skriva v nas samih. Zato smo vsi odgovorni, da spremenimo svoje navade in se prenehamo podrejati lastnim čustvom. Človek je bitje, ki se ga da vzgojiti in vsi smo odgovorni, da najprej prevzgojimo samega sebe in nato drug drugega v živa bitja, ki se ravnajo po praktičnem zdravem razumu, z obzirom do drugih in do okolja. Čustveno ravnanje ni takšno.

Zdravorazumsko obnašanje, pri katerem se posameznik ne podreja lastnim čustvom in strahovom, mora postati del splošne izobrazbe vsakega otroka in odraslega človeka. Danes je situacija ravno nasprotna, saj v šolah otroci niso deležni nikakršne izobrazbe o tem, kako se odgovorno ravna z denarjem, kaj denar sploh je in kako nastaja, kako se odgovorno odločati za nakup življenjsko pomembnih stvari, kako se izogniti manipulacijam podjetnikov itd. Enostavno se "pričakuje", da bodo za to poskrbeli starši, ki pa so seveda večinoma že sami del potrošniške družbe, ki se obnaša čustveno potrošniško, zato svoje navade ne zavedajoč se prenesejo na svoje otroke, ki se učijo s posnemanjem.

Odločilen korak pri reševanju vseh zgornjih problemov je ta, da vsak najprej spozna in razume, kako si ljudje sami ustvarjamo čustva, kako se jim sami ne zavedajoč se podrejamo in kako lahko to ustavimo tako, da postanemo samo-direktivno živo bitje z jasnimi življenjskimi principi delovanja, ki so najboljši za vse nas. Sam sem si pomagal tudi z brezplačnim spletnim tečajem, ki je prav temu namenjen in ga priporočam vsem, ki bi radi spoznali delovanje lastnega uma in čustev in postali samo-direktivno bitje, ki ga ni mogoče manipulirati.

Dan 156 - CENZURIRANO: Vse vojne so vojne bankirjev

Vse vojne so sprovocirane in podprte s strani svetovnih elitnih bankirjev, katerih namen je vzpostaviti popoln nadzor nad bančnim sistemom vseh narodov, ker lahko tako kradejo bogastvo ljudem, ki se večinoma ne zavedajo, kako bančništvo dejansko deluje. Deluje na podlagi izdajanja denarja kot dolga, ki ga je potrebno vračati z obrestmi. Tega se ne naučimo v šoli, ker se ve ,da elitni bankirji in ljudje, ki imajo koristi od takšnega izkoriščanja in zasužnjenja drugih, nočejo, da bi povprečen človek to spoznal, saj bi v tem primeru lahko ta nedopustni sistem zlorabe in manipuliranja ljudi za sebične koristi bankirjev odpravili. (Kako? Predlagam v branje Predlog ZŽD). O zlorabah bančništva in o dejstvu, da so vse vojne v resnici vojne bankirjev in njihovih sebičnih interesov, govori tudi spodnji dokumentarni posnetek, v katerem Michael Rivero na podlagi lastnih raziskav in spoznanj s primeri razloži, zakaj in kako so vse vojne v resnici vojne bankirjev in njihovih sebičnih interesov.

Še en izmed očitnih dokazov za to, da si določeni ljudje aktivno prizadevajo, da ta resnica ne bi prišla na dan, je tudi dejstvo, da se omenjenega posnetka ne da z YouTube-a deliti na Facebook, ker nam ta ponudi napako (prikazano na spodnji sliki), ki pravi, da je Facebook v povezavi do omenjenega videa zaznal varnostno grožnjo (beri: verjetno do vzdrževalcev trenutnega zlorabljajočega bančnega sistema, česar kakopak niso dopisali). Ni mi treba posebej razlagati, da pri ostalih posnetkih (med katerimi so mnogi veliko bolj sporni, ker promovirajo zlorabe) ne dobimo takšnega sporočila in da je ta izgovor za nezmožnost deljenja posnetka na Facebook že sam po sebi smešen in očitno zrežiran, kar lahko ugotovi vsak z ustreznim znanjem računalništva. Preizkusite še sami deliti posnetek na Facebook. (Na druga socialna omrežja zaenkrat še gre. Lahko pa ga seveda z določenimi triki delimo tudi na Facebook; recimo preko druge strani, kot je na primer ta blog.)

Napaka, ki jo ponudi Facebook ob poskusu deljenja posnetka z YouTube-a.

Zgornje spoznanje o vojnah je zelo pomembno. Prav tako pa se je pomembno vprašati in razumeti, kako je mogoče, da določene vplivne osebe lahko tako množično manipulirajo ljudi in prikrivajo svoje sebične interese celim narodom? Odgovor na to vprašanje lahko dobimo edinole tako, da se samo-iskreno zazremo vase. Sami namreč dopuščamo, da se obnašamo ignorantsko in da ne raziščemo stvari do konca. Dokler nas bolj zanimajo šport, alkohol in druge distrakcije, s tem hkrati dopuščamo, da nas vodijo čustva, ki si jih dejansko sami ustvarjamo. Naša lastna čustva so torej pojav, ki ga mora vsak izmed nas dodobra spoznati in raziskati, saj o čustvih večina ljudi ne ve skoraj nič, ker jih ponavadi vsi nekako jemljemo za samoumeven del naše človeške osebnosti. Dejstvo pa je, da se večinoma sploh ne zavedamo, kako močno se podrejamo lastnim čustvom (pa naj gre za pozitivna ali negativna). Dokler se podrejamo čustvom, ki si jih nevede ustvarjamo sami skozi razmišljanje in miselne vzorce, dopuščamo, da nas le-ta vodijo. Visoko izobraženi ljudje na vplivnih položajih pa večinoma vsaj v osnovi za to vedo, zato to izrabljajo za manipulacijo ljudi in množic v svojo korist, z uporabo medijev in novic, kjer načrtno vzpodbujajo širjenje takšnih novic, ki pri ljudeh vzpodbujajo določena čustva (strah, jeza, obsojanje, občutek nemoči in ostale oblike zavajanja itd.). Vrsto manipulacije izbirajo glede na to, kakšno miselno-čustveno vzdušje želijo ustvariti pri ljudeh in množicah, da bodo s tem dosegli čim večjo podporo za izvajanje svojih prikritih sebičnih interesov.

Primer takšne novice sem opisal v prejšnjem blogu z naslovom Čustvene manipulacije z grožnjo terorizma.

Seveda pa se večinoma najbolj zanašajo na manipulacijo s pomočjo distrakcije v obliki zabave, kjer se ljudje začnemo prepuščati in podrejati določenim občutkom, ki jih po navadi definiramo kot "pozitivne" in "zabavne". To počno med drugim s pomočjo organiziranja raznih zabavnih prireditev v obliki športa (svetovno prvenstvo v nogometu je odličen primer), glasbe (MTV), seksa (seksualizacija v medijih), filmov in danes tudi računalniških iger. Pri tem se kot pospeševalec teh pozitivnih čustev in stanja apatičnosti pri posamezniku pogosto vzpodbuja tudi uporaba različnih drog, kot so alkohol, marihuana in druge. Končni učinek teh drog pri ljudeh, ki si ga elitni voditelji po navadi najbolj želijo vzpodbuditi, je apatična odmaknjenost posameznika od realnosti, ki mu onemogoča spoznanje o tem, kakšne zlorabe se v svetu dejansko dogajajo. Prav tako apatično stanje posamezniku onemogoča spoznanje lastne moči in vpliva na to, kakšen je svet. Mnogi bi za vse to radi krivili prav te, elitne bankirje in vladarje, "strice iz ozadja". Toda dejstvo je, da smo za vse to krivi in odgovorni mi vsi v enaki meri. Dokler za svoje stanje in stanje sveta krivimo "strice iz ozadja", še vedno padamo na njihovo čustveno manipulacijo, ker smo jezni, ker obsojamo. Dejansko padamo na svojo lastno čustveno manipulacijo samega sebe, ki jo dopuščamo v sebi. S tem pa si odvzamemo moč iz lastnih rok, da bi z lastno spremembo in z lastnim zgledom pomagali ustvarili svet, kjer je dostojno življenje vsem zagotovljeno.

O vojnah lahko vsak zase povsem praktično razmisli: Dejansko ni človeka, ki bi si po treznem, zdravorazumskem in ne-čustvenem razmisleku, resnično želel vojne in pobijanja. Ravno nasprotno, vsak si želi dostojnega in zabavnega življenja. Povprečen človek (ki ni prisilno indoktriniran v brezčutno pobijanje) je takšno hudo obliko nasilja sposoben izvajati zgolj pod izjemnimi pogoji, ko se znajde v tako močni osebni stiski, da ne vidi drugega izhoda za osebno preživetje, kot da se brani z nasiljem. Vsako takšno stanje človeka je ekstremno čustveno, ker je človek v takšnem stanju paranoičen in obseden z občutki strahu, lahko tudi jeze, obupa in drugih. Zato je za vsako dejansko vojno, ki vključuje kaj več kot manjše število indoktriniranih pobijalcev, potrebno med ljudmi ustvariti posebno obsedno čustveno stanje, zaradi katerega bodo ljudje vojno dejansko podprli. Tega pa se ne da doseči drugače kot s čustveno manipulacijo posameznikov in množic, ki se ne zavedajo lastnih reakcij na lastna čustva, česar se seveda elitni voditelji / bančniki zelo dobro zavedajo. To uporabljajo v svojo sebično korist s pomočjo medijev in drugih oblik vzbujanja čustvenih reakcij v ljudeh. To so počeli že nacisti v Nemčiji pred 2. svetovno vojno (tega smo se začuda celo učili v šoli) in takšna manipulacija se dogaja že od nekdaj in predvsem tudi danes. Zato je bistvenega pomena, da se zavedamo svojih čustvenih reakcij in da si prenehamo dopuščati, da bi se na podlagi naših čustev karkoli odločali in se po njih ravnali, ker se pri čustvenem ravnanju vedno ravnamo sebično, s čimer dopuščamo zlorabo življenja drugih, kot tudi samega sebe. Naučiti se moramo odločati na podlagi zdravorazumskih principov, kot je: "ne obravnavaj drugih tako, kot ne bi želel biti obravnava sam".

Kako delujejo čustva in kako si jih ustvarjamo, bi morali spoznati že v osnovni šoli, glede na to, kako velik vpliv imajo na naše življenje. Ker pa temu še ni tako, moramo to storiti sami, če želimo v življenju postati resnično samo-direktivni in razviti sposobnost odločanja na podlagi zdravega razuma in principov, ki so najboljši za vse nas. Vse, ki jih to zanima, predlagam, da si pri spoznavanju delovanja čustev pomagajo z brezplačnim spletnim tečajem, ki na enostaven način poda osnove o tem, kako ta delujejo in kako se jih lahko naučimo usmerjati tako, kot si to želimo sami, namesto da čustva usmerjajo nas. Tečaj je na voljo v angleščini, dodeljen pa vam bo tudi osebni mentor, ki vam bo lahko svetoval in pomagal pri razumevanju na podlagi lastnih izkušenj. Tečaj najdete na tej strani: http://lite.desteniiprocess.com/

Meni osebno je razumevanje te tematike v odlično pomoč na vseh ravneh življenja, zato sem se tudi odločil, da se vpišem v nadaljevalni tečaj, kjer delovanje samega sebe, mojega uma in čustev spoznavam zelo podrobno in skupaj z drugimi, ki nas to zanima predvsem zato, da bomo lahko z zgledom učinkovito pomagali vzpostaviti družbo, kjer bo dostojno življenje vsem zagotovljeno. V sklopu naših prizadevanj zato pripravljamo tudi različne rešitve, kot je recimo Predlog za Zagotovljen življenjski dohodek.

Dan 155 - Čustvene manipulacije z grožnjo terorizma

Prejšnji blog je v angleščini

Danes sem zasledil še eno novico o možnem terorističnem napadu:

http://www.24ur.com/novice/svet/norveski-grozi-teroristicni-napad.html

To je tipična novica, podana v javnost z namenom zbujanja strahu in čustev (brez kakršnihkoli konkretnih virov ali podatkov - smeh), da se ljudi lažje manipulira. Kdorkoli se je ali se še bo zaradi takšnih novic in strahu ali kakega drugega čustva, ki jih takšne novice vzpodbujajo, postavil na katerokoli stran v smislu "dobro proti zlu", "mi proti njim" itd., bo s tem nasedel propagandi in tako podprl namišljene razdore in vojne med ljudmi. Zavedati se moramo, da so mediji odlično orodje manipulacije množic na podlagi čustvenih reakcij posameznika. Zato je zelo pomembno, da vsak izmed nas prevzame popolno odgovornost za svoje čustvene reakcije na vseh ravneh in da se vsak zgledno postavi proti kakršnemukoli sovraštvu in podpiranju nasilja, ki vedno temelji na čustvih, s čimer se posledično zlorablja življenje. Lastne čustvene reakcije odpravimo s samo-iskrenim in samo-odgovornim samo-odpuščanjem, ki ga zase napišemo, izrečemo in živimo.

Primer: "Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah terorističnih napadov in da na tak dogodek ali novico reagiram s strahom in jezo proti domnevnim teroristom, namesto da bi se zavedal, da s tem povzročam in dopuščam zlorabo tako, da pustim, da me vodijo čustva. Namesto tega se obvezujem, da ne bom čustveno reagiral s strahom in jezo, ampak se bom usmeril v zavednem dihanju tako, da ne bom sprejemal sovraštva in nasilja in da ne bom drugih obravnaval tako, kot ne bi želel biti obravnavan sam na njihovem mestu."