Dan 262 - Reakcije na ljudi v reakciji

Prejšnji blog je v angleščini.

Spoznal sem, da še vedno včasih reagiram na ljudi, ki so v čustveni reakciji, čeprav vedo, da je to nesmiselno in kako to ustaviti, pa tega vseeno ne naredijo takoj, ko jim to izpostavim.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil reagirati z jezo na ljudi, ki so v čustveni reakciji, čeprav vedo, da je to nesmiselno in kako to ustaviti, pa tega vseeno ne naredijo takoj, ko jim to izpostavim. Ko opazim in se zavem, da reagiram z jezo ali kako drugače na človek v reakciji - se ustavim in diham. Zavedam se, da sem s tem tudi sam v reakciji in zato nič drugačen ali bolj zgleden od drugih. Zato se obvezujem, da ljudi v reakciji, ki nočejo takoj ustaviti svoje reakcije, ne bom obsojal kot manjvredne in njihove reakcije jemal osebno. Namesto tega bom osredotočen na sproščeno dihanje in razumevanje drugega, da ga bom lahko podprl z besedami in dejanji, ki bodo pomagale umiriti reakcijo.

Dan 237 - Samoodgovornost v prepirih

Že dalj časa živim s partnerko z namenom, da si praktično pomagava pri odpravljanju lastnih čustvenih reakcij in umskih zablod. To večkrat postane velik osebni izziv, saj zahteva od obeh, da sva popolnoma samoiskrena in da se zavedava najine odgovornosti do lastnih misli in čustvenih reakcij. V trenutku, ko nekdo za svoje misli in čustva začne kriviti drugo osebo, namesto da bi se ustavil z zavednim dihanjem in si jih odpustil, zapade v čustveno obsedenost, kjer začne recimo jezno obtoževati in prepričevati drugega in ga nato hoče okriviti za svojo reakcijo in nastali problem. In če se tudi drugi ne ustavi in začne tudi sam sodelovati v takšni čustveni obsedenosti, hitro pride do prepiranja. Prepiri so vedno posledica čustev in tega, da tisti, ki v njem sodelujejo, za svoje reakcije, misli in čustva krivijo druge, da bi se sami rešili odgovornosti in se na koncu počutili kot "zmagovalci" čustvenega dvoboja v prepričanju, da je za nastal prepir kriv nekdo drug. Skratka, tudi danes se je zgodilo nekaj podobnega in čeprav sem na začetku bil pozoren na to, da prevzamem odgovornost za svoja čustva, tega kljub temu nisem naredil dovolj odločno, da bi prepir preprečil. Zato bom s samoodpuščanjem še dodatno raziskal, kako lahko v prihodnje dosežem popolno čustveno stabilen, da lahko preprečim in/ali ustavim prepir s čustvenimi reakcijami, še preden se začne.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti pokazati drugim njihove čustvene reakcije in pri tem ne upoštevati dejstva, da ljudje tega v splošnem nočemo, razen če sami izrazimo željo po tem, da nam nekdo pomaga uvideti naše lastne vzorce, ki jih drugače sami ne opazimo oz. nočemo videti. Ko opazim in se zavem, da želim drugim pokazati njihove čustvene reakcije, ne da bi za to od njih pridobil strinjanje - se ustavim in diham. Zavedam se, da bom brez njihovega strinjanja zgolj povzročal dodatne čustvene reakcije in odpor v drugem človeku, kar ne bo vodilo k rešitvi problema. Zato se obvezujem, da bom pozoren na to, da bom pred takšnim dejanjem dobil privolitev druge osebe in se prepričal, da sem sam popolnoma čustveno stabilen, da ne bom sam s svojimi reakcijami povzročal problem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se močnega in vplivnega, kadar se zavem, da vidim čustvene reakcije v drugih ljudeh, kadar jih ti ne.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil soditi se kot ne dovolj samodirektivnega, če drugim ne pokažem njihovih reakcij, kadar jih opazim. Zavedam se, da je ta sodba popolnoma nepotrebna in da je bolj konstruktivno, da v primerih, ko ne dobim strinjanja za to, da nekomu povem, kakšne reakcije sem pri njih opazil, da tega ne počnem in se osredotočim na dihanje in na to, da sam ostanem stabilen in da preprečim dodatne čustvene reakcije. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da se v primeru, ko ostanem tiho in ne govorim o čustvenih reakcijah drugih, ne sodim kot premalo samodirektivnega in zato manjvrednega, saj vem, da s tem preprečujem dodatne nepotrebne čustvene reakcije, ki ne bi rešile problema.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovoli reagirati z užaljenostjo in občutkom ponižanosti na mojo partnerko, ko sem videl/dojemal, da me ta poskuša manipulirati in me zavajati.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil soditi ljudi, za katere vidim/dojemam, da me poskušajo manipulirati in zavajati, kot sovražnike, zlobneže in zato manjvredne od mene. Ko opazim in se zavem, da mojo partnerko ali kogarkoli vidim/dojemam, da me poskuša manipulirati in zavajati - se ustavim in diham. Spoznal sem in razumem, da to počnemo vsi ljudje v afektu in kadar nas obsedejo naše sebične misli in da je popolnoma nesmiselno, da to jemljem osebno in se počutim ponižano, užaljeno in večvredno od takšni ljudi, saj s tem ne rešim problema in ga nisem zmožen usmeriti k samoiskrenosti in samo-odgovornosti vseh udeleženih. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da se ne bom počutil užaljeno in ponižano, kadar bom videl/dojel, da me nekdo želi manipulirati in zavajati in da tega ne bom jemal osebno. Namesto tega bom zavedno dihal in se prepričal, da sem čustveno stabilen in se nato usmeril tako, da ne sodelujem v zlorabi in da prevzamem odgovornost za iskanje/vpeljavo ustrezne rešitve.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se užaljeno in ponižano, kadar moja partnerka ali nekdo mene okrivi za svoje čustvene reakcije. Ko opazim in se zavem, da se počutim užaljeno in ponižano, kadar moja partnerka ali nekdo neposredno ali posredno okrivi mene za svoje čustvene reakcije - se ustavim in diham. Zavedam se da je popolnoma nesmiselno, da bi to jemal osebno, se ob tem počutil manjvredno in ponižano in posledično poskušal pridobiti strinjanje sočloveka, da se moti in da nisem jaz kriv za njegove čustvene reakcije, da se potem ne bi več počutil manjvredno oz. ponižano. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da se ne bom več počutil/definiral/dojemal ponižano, kadar bo moja partnerka ali nekdo posredno ali neposredno krivil/a mene za svoje čustvene reakcije. Namesto tega bom zavedno dihal in se usmeril tako, da preneham sodelovati v čustveni igri reakcij se usmeril tako, da preprečim nadaljnje reakcije.

Ko bom naslednjič opazil začetek čustvenih reakcij oz. začetek prepira, bom naredil naslednje: Če bom želel izpostaviti nekaj, kar sem opazil v drugem človeku, ga bom vprašal za dovoljenje in se prepričal, da sem sam čustveno stabilen, da ne bom drugače po nepotrebnem ustvarjal dodatnih reakcij. Drugače pa se bom osredotočil na odpravljanje svojih čustvenih reakcij z govorjenjem samoodpuščanj ob tem, ko nekdo drug name čustveno reagira in če se ta še vedno ne bom ustavil in umiril v roku ene minute, se bom odstranil od osebe, ki je v reakciji, saj je to edini način, kako zagotoviti, da vsak prevzame odgovornost za svoje reakcije in da se s tem prepreči nadaljevanje prepira.

Dan 223 - Odvečna jeza na druge

Prejšnji blog je v angleščini.

Danes sem postal jezen in živčen, ker sem se nekaj dogovoril z X, kar potem ni bilo po dogovoru.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se kot zguba, ker sva se z X nekaj dogovorila, kar potem ni bilo po dogovoru. Zavedam se, da je nepotrebno, da se tako počutim, kadar si drugi premislijo, saj sem se sam držal dogovora, na druge pa nimam vpliva. Zato se obvezujem, da se ne bom več počutil kot zguba, kadar si bodo drugi premislili in se ne bodo držali dogovora, v katerem sem sodeloval.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil soditi in obtoževati osebo X, ker se ni držala dogovora. Zavedam se, da je tudi vsako obtoževanje in sojenje sebično, ker se s tem postavljam v superioren položaj in krivim druge za svoje čustvo manjvrednosti ob tem, ko mislim, da sem zguba zaradi dejanj drugih. Zato se obvezujem, da ne bom več krivil in sodil drugih, kadar se ti ne bodo držali dogovora.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si pomagati drugim z namenom, da bi se sam bolje počutil o sebi in se dojemal kot superiornega, ker pomagam. Zavedam se, da je takšno delovanje še vedno sebično, ker se v njem podrejam pozitivnim čustvom, namesto da bi dihal in se ravnal po zdravem razumu. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da se ne bom dojemal kot dobrega človeka in se delal superiornega nad ostalimi, kadar bom pomagal drugim.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil postati jezen, kadar vidim druge, da se nočejo spremeniti in delati tako, ko je najboljše za vse in s tem za njih. Ko opazim in se zavem, da se jezim na drugimi, kadar opazim/dojemam, da se nočejo spremeniti v njihovo dobro in v dobro vseh - se ustavim in diham. Zavedam se, da si s to jezo zgolj meglim lasten um in da mi to popolnoma nič ne bo koristilo. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da se ne bom jezil na druge ob tem, ko bom videl/dojemal, da se nočejo spremeniti in delati tako, kot je najboljše za vse in najboljše za njih.

Dan 170 - Sanjska podpora

Danes sem imel sanje, v katerih se mi je razkril umski vzorec, kjer postanem nervozen in jezen, kadar nekdo želi, da nekaj storim in si potem premisli oz., kadar ne razumem najbolje, kaj nekdo od mene želi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil postati nervozen in jezen, kadar nekdo želi, da nekaj zanj storim takrat, ko sem zaposlen z nečim, še posebej, če ga ne razumem najboljše ali pa če si vmes premisli. Ko opazim, da postajam nervozen in jezen, kadar nekdo želi, da nekaj zanj storim med tem, ko sem zaposlen - se ustavim in diham. Zavedam se, da je takšna čustvena reakcija nepotrebna, zato se obvezujem, da ne bom več reagiral z jezo in nervozo, kadar kdo nekaj želi od mene. Namesto tega bom dihal in se dogovoril za ustrezno praktično rešitev.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil soditi ljudi kot nevljudne in jih kriviti za mojo čustveno reakcijo jeze, kadar me zmotijo, ko sem z nečim zaposlen. Ko opazim in se zavem, da sodim ljudi kot nevljudne in krive za mojo čustveno reakcijo jeze, kadar me zmotijo, ko sem zaposlen - se ustavim in diham. Zavedam se, da je moj čustvena reakcija povsem nepotrebna, zato se obvezujem, da ne bom več sodil ljudi kot nevljudne/nesramne/vsiljive/moteče, kadar bodo želeli govoriti z mano oz. kadar bodo želeli, da nekaj storim zanje, med tem ko bom zaposlen. Namesto tega bom dihal in se dogovoril za praktično rešitev.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil jeziti se, kadar nekoga ne razumem/ne slišim najbolje in ga kriviti za svojo jezo, ker ga ne razumem/slišim. Ko opazim, da se jezim, ker nekoga ne razumem/ne slišim - se ustavim in diham. Zavedam se, da ni ta, ki ga ne razumem/slišim, kriv za mojo čustveno reakcijo jeze. Zato se obvezujem, da se ne bom več jezil (na sogovorca), kadar ga ne bom dobro razumel/slišal. Namesto tega bom dihal in ga vprašal še enkrat in primerno izboljšal pogoje pogovora.

Drugi del sanj mi je pokazal vzorec, kjer se zaradi svoje neodločnost/pomanjkanja samozaupanja v svoje izkušnje podrejam idejam koga drugega, čeprav vem, da ideja ne bo uspela in imam celo boljši predlog.

Odpustim si, da si nisem dovolil imeti samo-zaupanja v lastne izkušnje, kadar opazim, da ideja/težnja nekoga ni najboljša/najbolj primerna. Ko opazim in se zavem, da omahujem, da nisem odločen in da ne zaupam lastnim izkušnjam - se ustavim in diham. Spoznal sem, da nimam nobenega razloga za to, da ne bi zaupal lastnim izkušnjam in jih tudi jasno predstavil drugim, kadar vidim/dojemam, da njihove ideje niso najboljše/najbolj primerne in da imam sam boljši predlog, in bil hkrati odprt za predloge in dodatna pojasnila drugih, ki jih do takrat sam morda nisem upošteval. Obvezujem se, da bom zaupal svojim praktičnim izkušnjam in da jih bom odločno predstavljal drugim, kadar bom s tem lahko pomagal in da se ne bom več podrejal idejam drugim, kadar vidim, da niso najboljše/najbolj primerne v smislu praktičnih rešitev. Prav tako se obvezujem, da v takšnih primerih ne bom reagiral z jezo ali posmehom in druge sodil/obsojal, če bodo vseeno vztrajali in želeli izvesti nekaj, kar po mojih izkušnjah ni najboljše. Namesto tega bom dihal in jim predstavil nezaželene posledice, ki sem jih doživel sam pri tem, ko sem počel kaj podobnega in tako razložil, zakaj bi bil kak drug način bolj primeren.

Dan 160 - Čustvena reakcija na suženjske službe

Opazil sem svoj umski vzorec, ki sem si ga sprožil ob čakanju na sodelavce, da me poberejo in da se skupaj odpeljemo na gradbišče, kjer opravljam počitniško delo. Na trenuten sistem zaposlitve sem reagiral z obsojanjem in s čustvom jeze, ker je organiziran nesprejemljivo, saj ljudje drug drugega izkoriščajo za sebične koristi in se drug drugemu podrejajo in nadrejajo, brez dejanskega zavedanja svoje enakovrednosti. S tem sem začel v mislih soditi in obsojati sistem in ljudi in si tako dovolil, da si posledično ustvarim čustvo jeze. To mi ni prav nič pomagalo pri ničemer, saj sem svojo pozornost iz realnosti preusmeril v um in tako v veliki meri izgubil stik s praktično realnostjo in si ustvaril stres ob občutku jeze. Veliko bolje bi bilo, da sistema in ljudi sploh ne bi začel soditi in se ob tem jeziti, ker to ničesar ne spremeni in stvar le še poslabša. Sproščeno bi stal na postaji v zavednem dihanju, ker v tistem trenutku tako ali tako nisem mogel početi kaj drugega. Vendar to ne pomeni, da bi postal do stanja sveta / sistem zaposlovanja apatičen, ravno nasprotno. Pomembno je, da se naučimo v vsakem dihu življenja podpirati in uresničevati dostojno življenje za vse, ker bomo le tako lahko vsem zagotovili dostojno in zabavno življenje.

Torej, za odpravo tega vzorca bom uporabil samo-iskreno samo-odpuščanje, ki ji bo sledila praktična samo-korekcija v vseh trenutkih, kjer bom opazil, da se mi takšen vzorec pojavlja.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil soditi sistem zaposlovanja in druge ljudi za to, da je sistem zaposlovanja nesprejemljiv, nepravičen in neenakovreden. Ko opazim in se zavem, da sodim in valim krivdo za nepravičnost sistema zaposlovanja na druge - se ustavim in diham. Zavedam se, da sem sam del tega sistema in da je edina dejansko konstruktivna rešitev ta, da se sam zavzemam za družbo in sistem zaposlovanja, kjer bo dostojno in zabavno življenje za vse zagotovljeno. Obvezujem se, da ne bom več sodil in obsojal drugih za to, da je sistem nepravičen in nesprejemljiv, namesto tega se bom sam zgledno zavzemal za sistem, v katerem bo dostojno in zabavno življenje vsem zagotovljeno, kot ga recimo predstavlja predlog za Zagotovljen Življenjski Dohodek.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil čustveno reagirati z jezo na misel, da je sistem zaposlovanja nepravičen in nesprejemljiv. Zavedam se, da sem čustveno reagiral z jezo zato, ker sem takoj začel krivdo za nesprejemljivost sistema valiti na druge, namesto da bi samo-iskreno pogledal nase in se prepričal, da sem sam zgleden pri ustvarjanju boljšega sistema. Obvezujem se, da ne bom več sodil in krivil drugih za to, da imamo nepravičen in nesprejemljiv družbeni sistem, namesto tega bom v takšnem trenutku vedno pogledal nase in se prepričal, da sem sam zgleden in učinkovit pri ustvarjanju sistema, kjer je dostojno in zabavno življenje vsem zagotovljeno in da si pri tem ne ustvarjam nepotrebnih čustvenih reakcij.

Dan 159 - Od žrtve do rešitelja problema

Opazil sem vzorec, da pogosto reagiram na druge, kadar zaznam v njihovem izražanju prelaganje krivde name za svoje občutke / stanje. Pogosto se v čustvenih reakcijah postavim v vlogo žrtve, s čimer si onemogočim, da bi zgledno stal kot primer rešitve problemov. Prav tako se v tako čustvenem stanju z drugimi ne morem pogovarjati konstruktivno, ker jih nato dejansko tudi sam krivim za svoje občutke.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil reagirati s samo-obsojanjem in občutkom manjvrednosti ter z jezo, kadar opazim / dojemam, da nekdo krivi mene za svoja čustva ali svoje stanje. Zavedam se, da takšna reakcija ni potrebna, ker z njo ne bom ničesar spremenil in da smo vsi odgovorni za svoja čustva, ker jih sami ustvarjamo. Zato se obvezujem, da se ne bom več sodil kot manjvrednega in se potem jezil na druge, ker se tako počutim, kadar bom opazil / dojemal, da nekdo krivi mene za svoja čustva ali svoje stanje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se zlorabljenega, se videti kot žrtev in se počutiti užaljenega, kadar vidim / dojemam, da nekdo krivi in prelaga odgovornost name za svoja čustva in svoje stanje. Ko se zavem, da se počutim zlorabljenega, da se vidim kot žrtev in da se počutim užaljenega, kadar vidim / dojemam, da me nekdo krivi / sodi - se ustavim in diham. Zavem se, da se s tem samo izmikam odgovornosti, da bi situacijo učinkovito usmeril tako, da bi stal kot primer rešitve problema. Zato se obvezujem, da se ne bom več počutil zlorabljenega, se videl kot žrtev in se počutil užaljenega, kadar bom videl / dojemal, da me nekdo krivi za svoja čustva / svoje stanje. Namesto tega bom samo-odgovorno stal kot primer rešitve problema.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil sebe videti kot žrtev in se počutiti užaljeno / prizadeto, manjvredno in jezno, kadar vidim / dojemam, da me nekdo ponižuje, žali, obsoja in obravnava manjvredno. Ko opazim in se zavem, da se vidim kot žrtev in da se počutil užaljeno / prizadeto, manjvredno in jezno, kadar vidim / dojemam, da me nekdo ponižuje, žali, obsoja in obravnava manjvredno - se ustavim in diham. Zavedam se, da si sam ustvarjam te občutke in da za njih niso krivi drugi, ne glede na to, kaj govorijo, počnejo in kako me obravnavajo. Zato se obvezujem, da se ne bom več videl kot žrtev in se počutil užaljeno / prizadeto, manjvredno in jezno. Namesto tega bom upošteval stanje sočloveka in stal kot primer rešitve problema.

Dan 155 - Čustvene manipulacije z grožnjo terorizma

Prejšnji blog je v angleščini

Danes sem zasledil še eno novico o možnem terorističnem napadu:

http://www.24ur.com/novice/svet/norveski-grozi-teroristicni-napad.html

To je tipična novica, podana v javnost z namenom zbujanja strahu in čustev (brez kakršnihkoli konkretnih virov ali podatkov - smeh), da se ljudi lažje manipulira. Kdorkoli se je ali se še bo zaradi takšnih novic in strahu ali kakega drugega čustva, ki jih takšne novice vzpodbujajo, postavil na katerokoli stran v smislu "dobro proti zlu", "mi proti njim" itd., bo s tem nasedel propagandi in tako podprl namišljene razdore in vojne med ljudmi. Zavedati se moramo, da so mediji odlično orodje manipulacije množic na podlagi čustvenih reakcij posameznika. Zato je zelo pomembno, da vsak izmed nas prevzame popolno odgovornost za svoje čustvene reakcije na vseh ravneh in da se vsak zgledno postavi proti kakršnemukoli sovraštvu in podpiranju nasilja, ki vedno temelji na čustvih, s čimer se posledično zlorablja življenje. Lastne čustvene reakcije odpravimo s samo-iskrenim in samo-odgovornim samo-odpuščanjem, ki ga zase napišemo, izrečemo in živimo.

Primer: "Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah terorističnih napadov in da na tak dogodek ali novico reagiram s strahom in jezo proti domnevnim teroristom, namesto da bi se zavedal, da s tem povzročam in dopuščam zlorabo tako, da pustim, da me vodijo čustva. Namesto tega se obvezujem, da ne bom čustveno reagiral s strahom in jezo, ampak se bom usmeril v zavednem dihanju tako, da ne bom sprejemal sovraštva in nasilja in da ne bom drugih obravnaval tako, kot ne bi želel biti obravnavan sam na njihovem mestu."

Dan 143 - Partnerske reakcije osebno

Danes sem opazil, kako določene reakcije in izraze moje partnerke jemljem osebno in tako tudi sam čustveno reagiram nanje, predvsem kadar partnerka odreagira z negativnimi emocijami.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil jemati čustvene reakcije partnerke osebno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil biti jezen in užaljen, kadar partnerka name odreagira z jezo in neodobravanjem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil jemati čustvene reakcije drugih na moja dejanja, govorjenje, ideje, kot osebni napad name in se s tem takoj počutiti manjvrednega, ogroženega, užaljenega in jeznega in za te občutke kriviti partnerko in druge.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ob glasnem govorjenju / dretju nekoga name s čustveno (negativno) energijo, to takoj povezati s strahom, z lastno manjvrednostjo, užaljenostjo, jezo in popolnim zavračanjem bese govorca. Zavedam se, da s tem tudi sam čustveno reagiram in nisem prisoten v zavednem dihanju, s čimer si onemogočam, da bi se postavil v kožo drugega in dejansko videl stvari takšne, kot so. Ko opazim in se zavem, da na glasno čustveno govorjenje / dretje / reakcijo drugega sam reagiram s strahom, občutkom manjvrednosti, jeze, se počutiti užaljeno in jezno ter zavračati govorca - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem nisem v podporo, zato se umirim, sprostim in usmerim v dihu tako, da upoštevam govorca in dejansko stanje in stojim kot podpora, ki je najboljša za vse.

Dan 116

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se manjvredno, kadar je nekdo poleg mene jezen.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil jemati emocionalne komentarje drugih osebno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, kadar nekdo govori o meni z jezo in emocijami.

Odpustim si, da si nisem dovolil izpostaviti reakcij drugih tako, kot jih resnično vidim.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi drugim povedal direktno kaj počnejo, kadar je to primerno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil iz strahu pred reakcijami drugih olepševati stvari, ki jih povem.

Odpustim si, da si nisem dovolil biti vedno pozoren na ljudi in okoliščine okrog sebe, s tem ko sem zataval v mislih. Kadar opazim in se zavem, da sem zataval v misli in da se ne zavedam okolice - se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom misli/sanjarjenja ustavil z dihanjem in samo-odpuščanjem in se usmerjal v dihu tako, da se bom vedno zavedal okolice.

April 2012 - Dan 8 - Samo-usmeritev, ljubosumje, prenašanje krivde na druge

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil čakati, da me drugi usmerijo, namesto da bi vedno bil samo-direktiven in delal po zdravem razumu tako, kot je najboljše za vse. Kadar opazim in se zavem, da čakam druge, da me usmerijo, preneham čakati in se zavem, da je lahko učinkovito usmerjam le sam. Zato se samo-iskreno usmerim po zdravem razumu, tako kot je najboljše za vse in se preneham čakati.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil postati ljubosumen na druge, kadar vidim kaj počnejo ali kadar si mislim kaj počnejo. Kadar opazim in se zavem, da sem ljubosumen in da mislim na to kaj drugi počnejo - se ustavim in diham. Ne dovolim si, da bi se primerjal z drugimi in si ustvarjal občutke ljubosumja. Namesto tega se zavem moje enakovrednosti in samodirekcije, zato prevzamem samo-odgovornost za svoje dobro počutje in zabavo in se usmerim v praktične aktivnosti, ki jih lahko počnem in s tem prekinem vzorec primerjanja in ljubosumja.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obsojati ljudi in postati jezen, zato ker se mi zdijo neodgovorni in brez samo-direkcije. Kadar opazim in se zavem, da obsojam ljudi in postajam jezen, zato ker opazim njihovo neodgovornost in pomanjkanje samo-direkcije - se ustavim in diham. Zavem se, da moram najprej pogledati nase, kje se obsojam sam in kje sem še sam neodgovoren in brez samo-direkcije. Ne dovolim in ne dopustim si obsojati drugih ali sebe in se jeziti nanje/nase, temveč enostavno prevzamem samo-odgovornost za svoje misli in občutke ter jih ustavim. Po zdravem razumu se samo-direktivno usmerim in v samo-iskrenosti naredim popravek ter z zgledom in odkritim pogovorom pomagam tudi drugim, da vzpostavijo zdrav razum in samo-direkcijo.