Kako bo vpeljava zagotovljenega dohodka vplivala na (moje) življenje?

Po vpeljavi sistema zagotovljenega življenjskega dohodka bo vsak izmed nas vsak mesec, do smrti, na svoj račun prejel temeljni dohodek: zadostno količino denarja, s katerim si bomo lahko izpolnili osnovne potrebe po hrani, stanovanju in oblačilih, izobrazbi in zdravstvenem zavarovanju. Vse to bomo imeli zagotovljeno, tudi če nismo zaposleni. Če pa se kje zaposlimo, bo naša plača vsaj dvakrat večja od temeljnega dohodka. V tem primeru (v času zaposlenosti), temeljnega dohodka ne bomo prejemali, ker si z vsaj dvakrat večjo plačo lahko sami zagotovimo vse, kar potrebujemo za dostojno življenje.

Kako bo to vplivalo na moje življenje? Recimo, da je takšen sistem začel delovati z današnjim dnem. Kaj se spremeni v mojem življenju?

Seveda si najprej oddahnem, ker me ne skrbi več, če bom sploh dobil službo in lahko poravnal osnovne mesečne stroške za najemnino, hrano in položnice. Prav tako me ne skrbi več za pokojnino in kako bom preživel v starosti. Ker me najbolj veseli praktično izboljševanje družbenih odnosov, sistemov in preprečevanje zlorab življenja, bi rad delal kot prostovoljec v mednarodni skupnosti iz JAR, kjer takšne rešitve razvijamo, izpopolnjujemo in vpeljujemo v družbo. Prav tako me veseli delo v naravi, na kmetiji, zato bi pomagal pridelovati hrano, skrbeti za živali in vzdrževati poslopja. Ker sem materialno zelo skromen, bi mi prejemanje zagotovljenega dohodka večinoma povsem zadostovalo. Kadar pa bi želel kam odpotovati ali si kupiti kakšno tehnično opremo, kot je recimo nov računalnik, bi si verjetno poiskal kakšno družbeno koristno in potrebno delo, ki je bolj fizične narave, ker rad delam z rokami na prostem. Lahko bi recimo pomagal pri odvažanju smeti, pomagal pri kakšni gradbenih delih ali pri čiščenju in urejanju okolja, ali pa se vključil v kakšen programerski projekt. Prav tako bi se lahko bolj posvečal mentorstvu in pomoči drugim pri razumevanju delovanja človeškega uma in čustev ter pri odpravljanju neželenih in nepotrebnih miselnih in vedenjskih vzorcev s pomočjo samoodpuščanja. Poleg tega bi se tudi veliko več in lažje udejstvoval politično, kjer se zavzemam za vpeljavo rešitev, ki niso podrejene dobičkom in sebičnim interesom, ampak podpiranju vsega življenja. Vsekakor bi se lahko mirno posvetil aktivnostim, s katerimi bi čim več pripomogel k zagotavljanju dostojnega življenja vsem, brez da bi se pri tem moral minimalno 8 ur na dan ukvarjati s službami, ki večinoma ničesar ne prispevajo k odpravljanju družbenih problemov in zlorab, saj so vsa naravnana zgolj na profit. Profit, ki je namišljen, fiktiven, v praksi pa se kaže v sebični zlorabi soljudi in okolja.

Z vpeljavo ZŽD bomo tako drug drugemu zagotovili dostojno razporeditev dobrin, ker smo vsi odgovorni, da drug drugemu zagotovimo dostojno življenje in da dajemo, kot želimo prejemati. Ne pa da samo sebično jemljemo. Zemlja nam vse dobrine ponuja brezplačno, zato si jih ne moremo prisvajati na račun in v škodo drugih. Zemlja ni naša lastnina, ravno obratno: mi smo last Zemlje, iz katere smo prišli in v katero se vrnemo. Za delo, ki ga opravljamo nad dobrinami Zemlje ali za druge, moramo biti pošteno plačani, saj imajo od našega dela korist tudi drugi. Hkrati s tem pa ne moremo dobrin odrekati drugim, ker nikoli niso bile naše. Naše je samo delo, ki ga opravljamo. Točno to je upoštevano v sistemu zagotovljenega življenjskega dohodka, v katerem bomo vsem zagotovili dostop do dobrin za dostojno življenje, hkrati s tem pa bodo tisti, ki delajo, za to pošteno plačani.

Dan 230 - Radikalna preobrazba

Beseda radikalen izvira iz latinske besede radix, ki pomeni 'vir, izvor, bistvo'. Radikalna preobrazba je torej takšna, ki se nanaša na preobrazbo bistva. Bistvo pa je to, kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše.

V samoiskrenosti hitro ugotovimo, da ljudje večino časa skrbimo le za osebni interes. Zato je za večino ljudi in človeško družbo nasploh najznačilnejše to, da smo sebični, saj drug drugega zlorabljamo zato, da bi zadostili osebnim željam. Te pa večinoma niso zdravorazumske v smislu zadovoljevanja osebnih fizičnih potreb za doseganje osebnega dostojnega življenja. Razlog zato leži v tem, da se podrejamo čustvom in mislim, s katerimi si čustva ustvarjamo, česar se pogosto niti ne zavedamo. Posledično sprejemamo sebične misli kot nekaj samoumevnega in sprejemljivega in jih začnemo zasledovati in živeti v praktičnem življenju. Pri tem pa pogosto zavestno ignoriramo škodljive posledice, ki jih s svojim sebičnim ravnanjem povzročamo drugim. Vse zlorabe življenja, v katerih ljudje sodelujemo, jih ustvarjamo, sprejemamo ali ignoriramo, so posledica naše podrejenosti lastnim sebičnim mislim in čustvom. V takšnem stanju nismo samodirektivni, ker dopuščamo, da nas usmerjajo lastna čustva, energetski občutki, s katerimi se poosebljamo in jih obravnavamo kot bolj pomembne od tega, da se ravnamo po Principu in da vsem zagotovimo dostojno življenje. To ni sprejemljivo, ker s tem škodujemo sebi in vsem okrog nas.

Zato se moramo vsi radikalno preobraziti tako, da ne bomo več podrejeni lastnim sebičnim mislim in čustvom. To praktično pomeni, da se uskladimo s Principom, ki je najboljši za vse:

Ne obravnavaj (ignoriraj) drugih tako, kot ne bi želel biti obravnavan (ignoriran) sam na njihovem mestu.

A ni zanimivo, kako je beseda radikalen dobila zelo negativen prizvok, ker se jo pogosto uporabljati v kontekstu nasilja. Večina ljudi pa sploh ne ve, kaj beseda pomeni. Če na besede reagiramo čustveno, recimo s strahom, potem vsekakor ne razumemo njihovega pomena in smo vodljivi, kar dobro izkoriščajo lastniki medijskih korporacij za manipulacijo množic. Kdor se ne zaveda, kako njegov lastni um deluje in kako si ljudje sami ustvarjamo čustva in se jim nato podrejamo, je enostavno vodljiv s strani tistih, ki to razumejo. To ni sprejemljivo in zato je še toliko bolj pomembno, da se vsi radikalno preobrazimo in začnemo vselej ravnati po Principu, ki je najboljši za vse. Radikalna sprememba torej ne vključuje nasilja. Vključuje pa popolno samoiskrnost in samodirekcijo, da samo postanemo zgledna sprememba, ki jo želimo videti v svetu, da bomo vsi lahko drug drugemu zagotovili dostojno življenje z vpeljavo sistema, ki bo temeljil na Zagotovljenem življenjskem dohodku, ker lahko le tako vsem zagotovimo osnovne človekove pravice in dostojno življenje v praksi.

Dan 227 - Praktično ustvarjanje raja na Zemlji

Ste že kdaj slišali za sistemske zlorabe? Če že niste zanje slišali, ste jih pa zagotovo videli, če že ne kar občutili. Sistemske zlorabe so predvsem takšne, kjer zaradi neučinkovitega in neprimernega načina sistemske in družbene organizacije prihaja do različnih zlorab ljudi in življenja, ki bi se jih vsekakor dalo preprečiti. Če se osredotočimo zgolj na zagotavljanje temeljnih človekovih pravic vsakemu posamezniku, je hitro jasno, da smo ustvarili zelo neučinkovit družbeni sistem, kjer prihaja do vsemogočih nedopustnosti, kot so revščina, neustrezna in prepočasna obravnava, nezmožnost sodelovanja in prejemanja v družbenem sistemu v enakovredni meri in podobno. Ljudje recimo revščino dojemamo že kot nekaj samoumevnega in se sploh ne zavedamo, da jo sami ustvarjamo in sprejemamo skozi družbeni sistem, ki smo ga ustvarili.

Rešitve za takšne sistemske probleme so precej enostavne, ko enkrat razumemo, da v resnici nismo ničemur podrejeni, razen fizičnim zakonom stvarstva, da se lahko vedno spremenimo, tako kot vsi ostali in da smo mi sami odgovorni, da spremenimo sebe in da s svojo spremembo posledično začnemo uvajati družbeno ureditev, v kateri ne bo več sistemskih zlorab.

To lahko dosežemo edino tako, da vsem zagotovimo Temeljne človekove pravice, kot so te opisane v spodnjem posnetku:

Te pravice lahko trenutno vsem zagotovimo le tako, da vsem omogočimo dostop do denarja tako, da ustrezno preuredimo obstoječ kapitalistični sistem, kot je to nakazano v Predlogu za Zagotovljen življenjski dohodek. Boljše rešitve za dosego omenjenega cilja dejansko ni. Seveda pa je predlog splošen, ker ga je potrebno še prilagoditi specifikam vsake posamezne države, v kateri se uvaja. Da pa se sploh lahko začne uvajati, moramo najprej ustanoviti politično združenje, v katerem bomo stremeli k točno temu cilju, ki je najboljši za vse. Ker smo sistem ljudje, pridemo nazaj k samemu sebi, saj moramo najprej sami postati zgledni predstavniki tega, kar želimo uvesti. Zato je logično, da bomo na vodilne položaje združenja volili predvsem tiste ljudi, ki bodo izpolnjevali določene merljive pogoje zglednosti. Recimo: opravljen tečaj DIP Lite ali opravljanje tečaja DIP Pro, v katerih se s pomočjo mentorjev usklajujemo s temeljnim Principom, ki je najboljši za vse: ne obravnavaj (ignoriraj) drugih tako, kot ne bi želel biti sam obravnavan (ignoriran) na njihovem mestu. To seveda vključuje proces samoiskrenega samoodpuščanja neprimernih umsko-čustvenih in vedenjskih vzorcev in izvajanje praktične samokorekcije po načrtu, ki si ga zapišemo v javnem spletnem dnevniku. Svoj proces usklajevanja in stopnjo usklajenosti s tem temeljnim Principom torej kažemo tudi tako, da redno pišemo javno dostopen spletni dnevnik, iz katerega so razvidne naše namere in naš proces samokorekcije. Tako smo samoodgovorno ustvarili preverljivo metriko, na podlagi katere lahko izbiramo najbolj primerne kandidate za vodilne položaje v političnem združenju (ali kjerkoli drugje), skozi katerega bomo zagotovili dostojno življenje vsem. Ureditev tega združenja je lahko recimo takšna, kot to prikazuje spodnji diagram:

Tudi statut političnega združenja je že osnovan, vendar ga je potrebno še dodelati.

Tako imamo vse na pladnju in sedaj točno vemo, kako lahko praktično ustvarimo raj na Zemlji za vse njene prebivalce. Problem je seveda le še vsak izmed nas. Dokler se raje predajamo sebičnim čustvenim energijam, poželenjem in škodljivim navadam ignorantskega potrošništva, lahko za vse življenjske težave krivimo le samega sebe, ker jih sami dopuščamo in pomagamo ustvarjati.

Vabljeni k sodelovanju pri ustvarjanju raja na Zemlji za vse!

Dan 226 - Kapitalistična tombola

V kapitalizmu je vse ena velika tombola, kjer ima vsak mogoče 10% možnosti, da se bo rodil v družino, kjer bo lahko dostojno odraščal, ali pa da bo dobil zaposlite s človeka vredno dostojno plačo in dostojnimi pogoji dela, ali pa da bo dobil izdelek zadovoljive kakovosti, ko bo nekaj kupil.

Danes sem prejel kupljen prenosnik v vrednosti približno 430€, ki ga potrebujem za delo. Takoj, ko sem ga začel uporabljati, sem ugotovil, da tipka za presledek na desni strani ne deluje, kot bi morala. Pritisk prime samo občasno, kar pomeni, da je skoraj nemogoče pisati, ker moraš kar naprej popravljati natipkano. Ko sem pobrskal po spletu, sem ugotovil, da ima veliko prenosnikov tega podjetja to težavo. Seveda imajo drugi modeli druge težave. So pač narejeni zgolj za to, da lastnikom korporacije prinesejo čim več dobička, med tem ko se ti požvižgajo na kvaliteto osnovnih funkcij izdelka, tako kot na zlorabljene delavce tam nekje v Aziji, ki jih sestavljajo. Zamislite si, koliko truda, material in delovnih ur gre v vsak tak izdelek, kot je recimo prenosni računalnik, ki potem niti osnovnih funkcij ne opravlja zadovoljivo!

To je tako, kot če bi kupil nov avto, recimo Peugeota, ker pač nisi mojster kraje denarja in si lahko privoščiš samo ekonomičen avto. Potem ugotoviš, da je v volanu zrak. Ali pa, da luči delujejo samo občasno in da se to dogaja na večini modelov... Bo pač treba menjati, dati na popravilo in po možnosti kaj doplačati. Tako se bo porabilo še več dela, znoja, materiala in živcev. Kaj pa to nas briga, važno, da se denar obrača! Na Zemlji pa je itak dobrin neomejeno, k' ne da. Včasih se ti celo posreči, da nek izdelek ustrezno deluje do konca svoje garancije, torej celi 2 leti in crkne šele par tednov po njenem koncu! Kaj si ti nor, vrhunski dosežek človeške civilizacije!

Vse to lepo kaže na to, kako smo ljudje podrejeni svojim strahovom pred tem, da bi prevzeli odgovornost zase in dejansko ustvarili družbo, kjer kaj takega ne bi bilo sprejemljivo, ker itak ni vzdržno. Rešitev je otročje enostavna, ko se spravimo zraven z zdravo pametjo:

1. Uzakoniti moramo minimalno plačo vseh zaposlenih v vrednosti vsaj 1000€, da se ljudi ne more zlorabljati, da lahko vsi dostojno živimo in da lahko dejansko kupimo, kar sami proizvajamo.

2. V podjetjih moram biti primarni cilj proizvodnja samo parih funkcionalno smiselno različnih izdelkov vrhunske kvalitete, ki se jih izpopolni do popolnosti in zanje izdela proces popolno reciklaže. Za to moramo ustanoviti nadzorni nacionalni urad za standarde in najvišjo možno kakovost izdelkov, ki bo vsak izdelek spremljal in redno pregledoval. Pravite, da je izdelkov preveč, da bi bilo to izvedljivo? Ja, se popolnoma strinjam! Različic izdelkov je ogromno in velika velika večina vseh je popolnoma odveč in neprimernih, ker se pri njih neprestano menja embalaža in malo popravlja oblika zgolj zato, da bi si mislili, kako je pa zdaj nov model tako zelo boljši in ah in sploh, zato moramo staro zadevo vreči takoj stran in kupiti novo, ker smo tako čustveno bolj srečni. Namesto da bi raziskali lastna čustva in misli in lastno odvisnost od potrošništva in ugotovili, da imamo samega sebe za norca s tem, ko se predajamo lastnim čustvenim poželenjem zblaznelega potrošništva, s katerim samega sebe uničujemo.

Popolnoma nesprejemljivo je, da se recimo proizvaja 150 kao različnih modelov prenosnih računalnikov, ki so že narejeni z namenom, da se pokvarijo takoj, ko preteče garancijski rok. Večina jih pa itak že defektnih pride do strank. Nesprejemljivo je, da se porablja ogromne količine surovin, električne energije in človeškega dela samo zato, da se neprestano proizvaja pokvarljivo robo za namen obračanja denarja, ki ga večinoma itak vidijo samo lastniki nekih korporacij.

Ustvarili smo družbeni sistem tombole, kjer je vse podrejeno dobičku in obračanju denarja, ker nas je vse tako zelo strah, da nam ja ne bi bilo treba prevzeti odgovornost zase in narediti kaj boljšega. Strah nas je samoiskrenosti, strah nas je denarja, strah nas je šefa, strah nas je novic po televiziji, strah nas je sosedov, strah nas je, da nas bo še bolj strah, če se bomo spremenili in postali človek, ki vneto podpira in razvija kakšno konkretno rešitev družbenih problemov, kot je recimo Predlog za Zagotovljen življenjski dohodek. Seveda nas je strah, kako nas ne bi bilo, kaj bodo pa sosedje rekli?! Saprabolt! Pa menda ja ne bomo razočarali naših kolegov, ki trdno verjamejo, da smo nemočni, da gre svet itak v maloro in da je najbolj važno to, da se maš fajn in da vse probleme ignoriraš z iskanjem zabave v alkoholu, seksu, fuzbalu ali čim podobnim! Kruha in iger! Koga briga, če je kruh zastrupljen z gensko spremenjeno koruzo... Važno, da šprica kri na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini!

Skratka, dajmo se raje ukvarjat s praktičnimi rešitvami, s katerimi bomo preprečili zlorabe in vsem zagotovili dostojno življenje. Najprej pričnemo s samim sabo, tako da začnemo samoiskreno pisati in uporabljati samoodpuščanje, da se spremenimo in naredimo samokorekcijo. Tako prenehamo buljiti v TV in zapravljati denar za stvari, ki jih sploh ne potrebujemo. Nato se začnemo vključevati v konstruktivne skupine, tudi politične, ker moramo skupaj z drugimi ustvariti svet, ki je za vse sprejemljiv in v katerem ni zlorab. Sam se ne bo, pa tudi vesoljcem smo se tako zagabili, da so storili množični samomor. Rešitev smo torej MI. Jaz sem rešitev, ti si rešitev. Če ne bom jaz spoštoval življenja, če ne bom jaz delal za dobro vseh, ne samo za svojo dobro in če ne bom jaz premagal lastnih strahov pred spremembo, potem jih ne bom nihče, ker se itak vsi samo izgovarjamo drug na drugega.

Dan 194 - Propad bančnih kartelov in kabalov

Tale zapis je predvsem namenjen tistim, ki se že dalj časa zanimajo o tem, kako je svet še do nedavnega bil voden in kontroliran s strani bančnih kartelov, kabalov in drugih skrivnih organizacij. Verjetno že veste, če na pa še boste, da se ti stari sistemi zdaj podirajo in razkrajajo, da vse prihaja na dan in da so ti kabali izgubili svoj vpliv, ker so izgubili svoje glavno orožje: skrivno manipulacijo posameznikov in množic. Preko svetovnih medijev, ki si jih ti starodavni kabali še zmeraj lastijo v 90% lasti, sicer še vedno trobijo staro propagando, s čimer povprečnega človeka, ki se o resničnem delovanju sveta še ni posebej sam zanimal, držijo v stanju inferiorne apatičnosti. Vendar pa se bo sčasoma tudi ta aparat manipulacije množic zrušil. Poglejte si spodnji video, če si ga še niste, ki to potrjuje. Sam seveda ne sklepam zgolj na podlagi tega videa, saj spremljam omenjeno že kakšnih 8 let iz različnih virov in v kolikor lahko navzkrižno preverim, kar v video razloži Karen, je njena razlaga točna.

KAR JE POMEMBNO je to, da se sami naučimo zglednega ravnanja po principu: ne obravnavaj drugih tako, kot nočeš biti obravnavan sam in da sami z lastnim zgledom začnemo fizično pomagati pri ustvarjanju sveta, v katerem bo dostojno življenje vsem zagotovljeno. To na primer pomeni:

- da začnemo uporabljati samo-iskrenost in samo-odpuščanje v obliki pisanja samo-podpornega dnevnika, kjer si ozavestimo lastno podrejenost svojim čustvom in miselnim vzorcem, da si jih lahko nato odpustimo in se začnemo sami usmerjati po principu kar je najboljše za vse nas. Le tako lahko spremenimo samega sebe v praksi in s tem pripomoremo k temu, da ustvarjamo svet, kot si ga želimo. Odstranitev podrejenosti lastnim čustvom in miselnim konstruktom je zelo pomembna tudi zato, ker so nas do sedaj na tak način lahko manipulirali drugi (kot recimo ljudje v bančnih kartelih in kabalih, politiki, itd.), ki so se do neke mere zavedali, kako delujejo človekov um in čustva.

- povsod zastavljamo vprašanja in izpostavljamo korupcijo in druge nesprejemljive zlorabe življenja, kar zapišemo in delimo na spletu

- podpiramo rešitve, ki so najboljše za vse nas, kot recimo Predlog za Zagotovljen Življenjski Dohodek

- pridružimo se strankam, katerih cilj je izpostavljanje korupcije in predlaganje rešitev, ki so najboljše za vse in pomagamo pri vpeljevanju rešitev

Zanimiv čas za življenje, kajne? Čas je za dostojnost življenja vseh!

Dan 192 - Ekonomska učinkovitost in vzdržnost - problemi in rešitve

Zgornji pogovor je del serije razprav na temo Predloga za Zagotovljen Življenjski Dohodek - ZŽD (Living Income Guaranteed - LIG), ki ga razvijajo člani in sodelavci mednarodne neprofitne organizacije Fundacija enakovrednega življenja (Equal Life Foundation). Cilj razprav je obravnava aktualnih družbenih problemov in predstavitev rešitev zanje, ki so najboljše za vse in s katerimi lahko zagotovimo dostojno življenje vsem.

Gostiteljica Marlen Vargas Del Razo iz Mehike se pogovarja z ekonomistko in so-razvijalko Predloga ZŽD, Maite Zamora Moreno iz Južnoafriške Republike, ki deli svoja spoznanja o problemih in rešitvah na dano temo, ki je tokrat:

Ekonomska učinkovitost in vzdržnost

Sledi moja interpretacija zgoraj podane izvirne razprave, v kateri povzemam nekatera podana spoznanja in hkrati dodajam lastna.

Glede na današnje stanje ekonomije je jasno, da prihaja do razkola med tem, kako ekonomisti dojemajo in definirajo ekonomsko učinkovitost in vzdržnost ter med realnim stanjem gospodarstva, saj je jasno, da ta deluje nevzdržno in neučinkovito s stališča učinkovite uporabe virov. Proizvajamo namreč ogromne količine smeti zaradi vse večje proizvodnje cenenih izdelkov z načrtovano zastarelostjo, posledično trošimo velike količine surovin, s tem pa uničujemo in onesnažujemo naravo na povsem nevzdržen in neučinkovit način. Ekonomisti in drugi večinokrat za to krivijo domnevno preveliko populacijo ljudi na Zemlji, kar pa seveda ne drži in pomeni zgolj prelaganje odgovornosti. Na Zemlji lahko dostojno živi še dvakrat več ljudi kot sedaj, če bi se le začeli obnašati resnično gospodarno, ekonomsko učinkovito in vzdržno. Druge izbire tako ali tako nimamo.

Ekonomisti v teoriji definirajo ekonomsko učinkovitost kot optimalno uporabo virov, kjer se stremi k minimiziranju stroškov proizvodnje in minimiziranju odpadkov s hkratnim maksimiranjem koristi. S samo definicijo torej ni nič narobe. Če bi na vseh področjih gospodarstva zares stremeli k temu cilju, bi verjetno danes bili v veliko bolj vzdržni situaciji.

Problem se pojavi v načinu obravnave ekonomske učinkovitosti, saj se ekonomisti pri svojem raziskovanju in apliciranju le te večinoma osredotočajo na specifična ozka področja gospodarstva, ki ga nato obravnavajo kot neko od realnosti ločeno enoto, kot da ta ni vpeta in povezana v realnost celotnega svetovnega gospodarstva. Na primer: sprašujejo se po tem, kaj pomeni ekonomska učinkovitost na trgu dela, ali na trgu dobrin. Pri samem raziskovanju nekega področja seveda ni nič narobe s tem, da se osredotočimo na majhen, specifičen del ali problem in ga podrobno raziščemo. Problem nastane, če ta del obravnavamo ločeno, kot da je v svojem mehurčku, ki nima povezave z ostalim delom realnosti ali gospodarstva, saj tako zanemarimo vse vplive in učinke med našim obravnavanim področjem in preostalim delom realnosti. V ekonomiji se za obravnavo ekonomske učinkovitosti znotraj nekega manjšega dela gospodarstva uporablja termin delno ravnovesje, kjer se stremi k ekonomski učinkovitosti zgolj znotraj določenega omejenega področja, ki se ga obravnava ločeno od preostale realnosti, kot da obstaja v svojem mehurčku. Tako se lahko doseže navidezno ravnovesje ali ekonomsko učinkovitost znotraj tega področja (mehurčka), toda hkrati se zanemari učinke in posledice, ki so s tem nastali zunaj tega področja.

Ekonomisti prav tako uporabljajo pojem splošnega ravnovesja, kjer se osredotočijo na določen faktor v gospodarstvu, kot je recimo nafta, kjer denimo raziskuje učinke sprememb cen nafte na ostale dele gospodarstva. Vendar pa je tak pogled na gospodarstvo, s stališča splošnega ravnovesja, veliko manj pogost. Kot razlaga Maite, se je pojem splošnega ravnovesja med njenim študijem ekonomije pojavil le dvakrat, pa še to površno.

Ugotovljen problem je torej ta, da je v ekonomiji pojem ekonomske učinkovitosti preveč osredotočen na specifična ločena področja, namesto da bi se stremelo k ekonomski učinkovitosti na ravni celotnega svetovnega gospodarstva, upoštevajoč vse učinke in posledice in ne le tistih znotraj majhnega mehurčka obravnavanega področja. Zaradi takšnega delovanja je pojem učinkovitosti ekonomije izgubil svoj pravi pomen in namen.

Rešitev za problem je torej jasen. Pri obravnavi ekonomske učinkovitosti in vzdržnosti se moramo, tako kod povsod drugod, večkrat oddaljiti od specifičnega problema ali ozkega pogleda na problem in si ogledati "celotno sliko", kjer povežemo vse faktorje in njihove vzroke in posledice med seboj, da sploh razumemo, kako v resnici realnost deluje in kakšen vpliv imajo naša dejanja/namere na realnost kot celoto. So naši ekonomski principi delovanja zares najboljši za vse, v vseh pogledih? Z njimi res dosegamo ekonomsko učinkovitost in vzdržnost v vseh delih gospodarstva? Upoštevamo tudi naravo? Ali upoštevamo zgolj zelo omejeno korist znotraj majhnega mehurčka, kjer negativne posledice na druge dele gospodarstva in realnosti kar zanemarimo?

Zgornji problem zanemarjanja negativnih posledic je še posebej viden na primeru onesnaževanja okolja, kjer se pogosto dogaja, da onesnaževalci okolja ne čutijo neposrednih posledic onesnaženja. Tovarne se namreč večinoma postavljajo v okolja z revnim slojem prebivalcev, saj se tam podjetja soočajo z veliko manjšim političnim pritiskom proti onesnaževanju. Tako onesnaženje najbolj prizadene reven sloj prebivalstva, ker ta nima politične moči (torej denarja), da bi se temu uprl. To hkrati jasno kaže na problem politične ne-enakovrednosti, saj je politični vpliv ljudi neposredno povezan z njihovim materialnim stanjem. Tako je demokracija zgolj še na papirju, v praksi pa prevlada politika tistih, ki imajo več denarnega bogastva in s tem večji vpliv na politiko, ker lahko lobirajo.

Kot vidimo, se problemi z enega področja navezujejo na drugega in tako dalje. Zato ne moremo iskati rešitev za probleme zgolj na lokalni ravni, znotraj mehurčkov, ker tako ne bomo zares prišli do rešitev, ki so najboljše za vse nas. Probleme moramo obravnavati s holističnim (celostnim) pristopom, saj bomo tako prišli do holističnih rešitev, ki bodo hkrati reševale več problemov, ne pa jih zgolj prestavljale na druga (nam manj vidna) mesta. Takšen pristop uporablja Predlog za Zagotovljen Življenjski Dohodek, ki ne rešuje zgolj problema splošne ekonomske (ne)učinkovitosti in (ne)vzdržnosti, ampak hkrati tudi vse ostale probleme, kot je recimo problem politične ne-enakovrednosti pri odločanju, saj so vsi problemi med seboj povezani.

Vabljeni torej, da preučite Predlog za Zagotovljen Življenjski Dohodek, da ga podprete in pomagate uresničiti rešitve, s katerimi bomo vsem zagotovili dostojno življenje in zares rešili probleme, ne pa jih zgolj prelagali drugam ali na nekoga drugega.

Dan 191 - Lažne dileme in manipulacija

Prejšnji blog je v angleščini.

Poglejmo najprej slovensko definicijo besede dilema:

Dilema: položaj, ko se je treba odločiti med dvema danima možnostma. [SSKJ]

Ta definicija ni zadostna, saj je omejena in okrnjena. V etimološkem slovarju, ki upošteva izvor besed, dobimo točnejšo razlago, ki jo bom prevedel:

Beseda izhaja iz grščine in pomeni "dvojni predlog", iz di- "dve" in -lemma "predpostavka; karkoli, kar je sprejeto ali zavrnjeno". Beseda dilemma se mora uporabljati zgolj za situacije, kjer je nekdo prisiljen v izbiro med dvema možnostma, od katerih nobena zanj ni ugodna. [OED]

Dilema torej že sama po sebi predstavlja stanje izbiranja, v katerega je nekdo navidezno prisiljen, zato je vsaka dilema lažna in predstavlja tehniko manipulacije (samega sebe ali drugega). Takšnih manipulacij najdemo ogromno v politiki in v medijih. Zgolj za poenostavljen primer:

"Za odpravo državnega javnega dolga lahko dvignemo davke ali pa zmanjšamo izdatke za socialne transferje."

Tako lahko ljudje, kadar naivno sprejmemo ponujeno, začnemo razmišljati zgolj med ponujenima možnostma, kot da sta to edini opciji, ki obstajata, čeprav ob samo-iskrenosti in samo-direktivni raziskovalni kritičnosti hitro ugotovimo, da: 1. sta obe možnosti nezaželeni in 2. da obstajajo tudi druge možnosti, kot recimo: ukinitev vojske; podržavljenje naravnih virov in infrastrukturnih podjetji za pridobitev sredstev; odpis dolgov; vpeljava neodvisne valute, ki ne temelji na izdaji denarja v obliki dolga, itd.

Drugi primeri lažnih dilem:

"Trg lahko uredimo po principu dereguliranega prostega trga ali pa po principu planskega gospodarstva."

"Obstajata dve politični opciji: konservativna ali pa liberalna."

"Rak lahko zdravimo s kemoterapijo ali obsevanjem."

"V demokratični politiki lahko sodeluješ tako, da greš na volitve ali pa jih bojkotiraš."

"Družba je lahko hierarhično urejena ali pa sploh ni in vlada kaos."

"Lahko pustiš ljubezni in svojim čustvom, da te vodijo, ali pa si apatičen in brez volje do življenja."

Spreten manipulator lahko deluje tako, da najprej predstavi dve opciji, ki mu po možnosti bolj ali manj obe ustrezata, nato pa lahko eno očrni in drugo prikaže kot boljšo (v končni fazi zanj) in tako navidezno prisili drugega v lažno dilemo, kjer se bo ta odločal med dvema zanj slabima izbirama, ker se ne bo od problema kritično oddaljil, ga raziskal in odkril možnosti, ki so vsem v korist (kar je vedno mogoče).

Zato je naša odgovornost, da se naučimo učinkovitega prepoznavanja lažnih dilem, da jih prenehamo ustvarjati in da vedno izpostavimo njihovo omejeno, zavajajočo in zlorabljajočo naravo, ko jih odkrijemo in zaznamo.

Šele ko presežemo lastno omejeno dojemanje problemov v obliki dilem, bomo lahko začeli učinkovito reševati družbene probleme, saj se takrat ne bomo več navidezno prisiljevali k izbiri manjšega zla, ampak bomo dejansko vsak problem raziskali izven okvirjev lastnih sebičnih prepričanj, verovanj in umsko-čustvenih samo-omejitev, ter tako našli praktične rešitve, ki so najboljše za vse nas, kot je recimo Predlog Zagotovljenega Življenjskega Dohodka.

Dilema je torej očitna: Lahko se pobijemo med sabo z orožjem, ali pa čakamo na konec sveta kot posledico našega popolnega onesnaženja narave. Kaj boste izbrali?

Dan 160 - Čustvena reakcija na suženjske službe

Opazil sem svoj umski vzorec, ki sem si ga sprožil ob čakanju na sodelavce, da me poberejo in da se skupaj odpeljemo na gradbišče, kjer opravljam počitniško delo. Na trenuten sistem zaposlitve sem reagiral z obsojanjem in s čustvom jeze, ker je organiziran nesprejemljivo, saj ljudje drug drugega izkoriščajo za sebične koristi in se drug drugemu podrejajo in nadrejajo, brez dejanskega zavedanja svoje enakovrednosti. S tem sem začel v mislih soditi in obsojati sistem in ljudi in si tako dovolil, da si posledično ustvarim čustvo jeze. To mi ni prav nič pomagalo pri ničemer, saj sem svojo pozornost iz realnosti preusmeril v um in tako v veliki meri izgubil stik s praktično realnostjo in si ustvaril stres ob občutku jeze. Veliko bolje bi bilo, da sistema in ljudi sploh ne bi začel soditi in se ob tem jeziti, ker to ničesar ne spremeni in stvar le še poslabša. Sproščeno bi stal na postaji v zavednem dihanju, ker v tistem trenutku tako ali tako nisem mogel početi kaj drugega. Vendar to ne pomeni, da bi postal do stanja sveta / sistem zaposlovanja apatičen, ravno nasprotno. Pomembno je, da se naučimo v vsakem dihu življenja podpirati in uresničevati dostojno življenje za vse, ker bomo le tako lahko vsem zagotovili dostojno in zabavno življenje.

Torej, za odpravo tega vzorca bom uporabil samo-iskreno samo-odpuščanje, ki ji bo sledila praktična samo-korekcija v vseh trenutkih, kjer bom opazil, da se mi takšen vzorec pojavlja.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil soditi sistem zaposlovanja in druge ljudi za to, da je sistem zaposlovanja nesprejemljiv, nepravičen in neenakovreden. Ko opazim in se zavem, da sodim in valim krivdo za nepravičnost sistema zaposlovanja na druge - se ustavim in diham. Zavedam se, da sem sam del tega sistema in da je edina dejansko konstruktivna rešitev ta, da se sam zavzemam za družbo in sistem zaposlovanja, kjer bo dostojno in zabavno življenje za vse zagotovljeno. Obvezujem se, da ne bom več sodil in obsojal drugih za to, da je sistem nepravičen in nesprejemljiv, namesto tega se bom sam zgledno zavzemal za sistem, v katerem bo dostojno in zabavno življenje vsem zagotovljeno, kot ga recimo predstavlja predlog za Zagotovljen Življenjski Dohodek.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil čustveno reagirati z jezo na misel, da je sistem zaposlovanja nepravičen in nesprejemljiv. Zavedam se, da sem čustveno reagiral z jezo zato, ker sem takoj začel krivdo za nesprejemljivost sistema valiti na druge, namesto da bi samo-iskreno pogledal nase in se prepričal, da sem sam zgleden pri ustvarjanju boljšega sistema. Obvezujem se, da ne bom več sodil in krivil drugih za to, da imamo nepravičen in nesprejemljiv družbeni sistem, namesto tega bom v takšnem trenutku vedno pogledal nase in se prepričal, da sem sam zgleden in učinkovit pri ustvarjanju sistema, kjer je dostojno in zabavno življenje vsem zagotovljeno in da si pri tem ne ustvarjam nepotrebnih čustvenih reakcij.

Nujno je razumeti, kako se ustvarja denar

Nesprejemljivo je, da velika večina ljudi sploh ne razume, kako se denar ustvarja in kako delujejo banke. Posledično lahko človeško družbo manipulirajo in zlorabljajo tisti posamezniki (bančniki in drugi), ki ta proces dobro razumejo in ki ga imajo moč upravljati in usmerjati v sebične interese. Človek bi si mislil, da se bomo v šoli naučili vsaj osnov o denarju, kaj to je, kako nastaja in podobno. V resnici pa o tem v šolah ni ne duha ne sluha. Še več, tudi na ekonomskih šolah se te teme na široko izogibajo, ali pa se učijo nekih starih principov in predpostavk, ki že desetletja ne veljajo več, če sploh kdaj so. Dejstvo je namreč, da bančni sistem ne deluje tako, kot je to nakazano v šolskih učbenikih, če sploh je. Tudi zaradi takih nerazumskosti imamo danes takšno katastrofo od družbe in ekonomije, kjer imamo recimo hrane na pretek, da jo mečemo stran, otroci pa lačni hodijo v šolo, ker nimajo dovolj denarja, da bi jim bilo dovoljeno kaj pojesti. To ni sprejemljivo. Prav tako to ni in ne sme biti neka postranska tema, ob katero bi se človek malo obregnil pri kosilu ali ob gledanju nogometne tekme. To ni tema, ob kateri bi zdravorazumski ljudje, z občutkom za sočutje in enakovrednost, apatično vzdihovali in odmahovali z roko, odmikali pogled in se na splošno izgovarjali, da tako pač je že od nekdaj, ker boljše ne more biti. To ne drži, ker rešitev je mnogo in skoraj vse po vrsti so boljše od trenutnega sistema. Predlagam v branje Predlog za Zagotovljen življenjski dohodek.

Sam sem dolgo časa iskal informacije o postopku ustvarjanja denarja po internetu, za kar človek potrebuje določeno mero iznajdljivosti in sposobnosti zdravorazumskega filtriranja informacij. Pred kratkim pa sem naletel na knjigo slovenskega avtorja Aleša Praprotnika, ki se je zadeve lotil profesionalno in spisal knjigo 'Denar, nedolžna prevara?'. V njej na poljuden, a še vedno dovolj strokoven način povzame in razloži mehanizme ustvarjanja denarja in princip delovanja bank. Prav tako v njej opiše zgodovino denarja in predstavi določene možne izboljšave bančnega sistema in njihove kritike. Tako nam je po branju lahko popolnoma jasno, kako absurden je naš ekonomski sistem ustvarjanja denarja in razpolaganja z njim, kjer imajo določeni ljudje moč, da ustvarjajo denar iz nič in ga razdelijo v obliki posojil po svoji (sebični) logiki, kakor si jo pač zamislijo. Ko pride do krize, ko se denar ne more vrniti, pa zato ne odgovarjajo, kot vedno znova vidimo v novicah. Krivda se enostavno prevali na celotno družbo in potem za te ne-poplačane kredite plačujemo vsi. Še posebej revni, ker si bogatejši sloji lahko plačajo odvetnike, da za njih lobirajo v parlamentu in jim zmanjšujejo davke. V ZDA je zadeva tako absurdna, da najbogatejša podjetja celo prejemajo socialno pomoč od države. Ne bi se čudil, če je tudi pri nas že tako.

Kje je torej izvor problema? Tako kot vedno, smo izvor problema mi, ljudje, sami. Si želimo še naprej takšnega krivičnega sistema zlorab? Bi tudi mi na mestu bankirjev ravnali enako? Verjetno bi res, zato je brezpredmetno, da bi jih sodili in nanje valili vso krivdo. Krivi smo namreč ravno tako mi, ker smo vse to dopuščali. Toda zdaj vemo, kako sistem ustvarjanja denarja deluje, kako krivičen je in zlorabljajoč in kakšne posledice s tem vsi skupaj ustvarjamo za cel svet (sistem bančništva je namreč večinoma enak po celem svetu). Povsem nedopustno pa je, da bi s tem še naprej nadaljevali in se do tega še naprej vedli ignorantsko, ker s tem zavestno dopuščamo, da se zloraba življenja nadaljuje. To ni sprejemljivo. V takšnem sistemu bančništva, kot ga imamo sedaj, smo zasužnjeni vsi, tudi bankirji in razni multimilijarderji. Zasužnjili smo se v posledice, ki jih v svetu ustvarjamo. Nadaljevati z istim sistemom, z isto logiko in istim načinom razmišljanja in pričakovati, da bo kaj boljše, je norost po definiciji.

Priporočam vsem, da si preberejo omenjeno knjigo Denar, nedolžna prevara?, ker je najprej nujno razumeti, kako se ustvarja denar in kaj to je. Nato pa predlagam še v branje predlog za Zagotovljen življenjski dohodek, ki upošteva trenutno stanje ekonomije, a kljub temu postavlja dostojnost življenja vsakega posameznika na prvo mesto. To je rešitev, ki jo vsi potrebujemo, ki si jo vsi želimo, a na katero na žalost mnogi še vedno gledajo s strahom in zavračanjem, ker še sami pri sebi niso razčistili osnovnih pojmov o življenju, o denarju in o tem, kaj je najbolj pomembno. Najbolj pomembno je to, da se vsi naučimo vedno ravnati po principu "ne obravnavaj drugih tako, kot nočeš biti obravnavan sam". Predlog za Zagotovljen življenjski dohodek se drži ravno tega načela, ker je to načelo najboljše za vse nas.

Dan 127 - Tudi brezposelni imajo pravico živeti dostojno

Vse več je brezposelnih, ker gredo podjetja v stečaj ali pa ker direktorji in menedžerji povečujejo dobičke tako, da odpuščajo ljudi. Prav tako se povečuje uporaba strojev in avtomatizacije, kar je edino smiselno, ker se s tem ljudem prihrani duhomorna, naporna in robotsko ponavljajoča se opravila, ki jih tako ali tako noče nihče zares opravljati, razen če jih mora, zato ker drugače ne pride do denarja. Zato smo tudi iznašli stroje in avtomatizacijo, da se sami lahko posvečamo bolj kreativnemu delu, mar ne? Ali to torej pomeni, da ljudje brez dela, otroci, upokojenci, invalidi, bolni in ostali nimajo pravice do dostojnega življenja, ker pač nimajo dostopa do denarja? Ne. Pravica do dostojnega življenja je temeljna človekova pravica vsakega posameznika, ki se mora odražati neposredno in praktično v realnosti, torej v sistemu, v katerem živimo. Za to smo odgovorni vsi in vsi moramo živeti tako, da se to udejanji. Praktična rešitev, ki bo dejansko vsem ljudem zagotovila dostojno življenje, mora temeljiti na zagotovljenem življenjskem dohodku. Takšno rešitev predstavlja predlog LIG (Living Income Guaranteed). Trenutno se v EU podpisuje peticija za preučitev in pričetek javne razprave za UTD (Univerzalni Temeljni Dohodek). LIG v tem kontekstu predstavlja bolj dodelano različico UTD-ja, zato predlagam, da preučite LIG na uradni strani.