Dan 175 - Kako ravnam z brezdomci in z denarjem?

Danes bom pisal na temo denarja in brezdomcev. O mojih občutkih in mislih, kadar na ulici srečam brezdomca. Še vedno doživljam v sebi razcepljenost glede tega, kako naj se obnašam ob takšnih situacijah. Dejstvo je, da so ti ljudje v nesprejemljivem in obupnem položaju, ker naša celotna družba še vedno ignorira specifične probleme revnih, saj v nasprotnem primeru ne bi nihče stal na ulici in prosil za denar. Dejstvo pa je tudi, da problemov brezdomcev in revežev v naši družbi ne bomo rešili tako, da jim bomo zgolj dajali odvečen drobiž, ker v sistemu živimo tako, da vedno ustvarjamo nove reveže in brezdomce, ker še vedno nismo zagotovili sistemske rešitve, kot jo recimo predstavlja Predlog za Zagotovljen življenjski dohodek (ZŽD), kjer to ne bi bilo mogoče. Zato je seveda nujno, da pomagam vpeljati sistem, kjer bo dostojno življenje vsem zagotovljeno. Toda to se ne bo zgodilo čez noč, brezdomcev pa je čedalje več vsak dan. Praktična rešitev bo torej ta, da si čustvene reakcije, ki se mi pojavljajo takrat, ko srečam brezdomce/reveže, odpustim in odpravim. Hkrati pa, da jih vedno obravnavam tako, kot bi želel biti obravnavan sam na njihovem mestu. Torej kadar bom imel pri sebi drobiž, ki ga v samo-iskrenosti ne potrebujem nujno, dal brezdomcem/revežem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da sem sodil/dojemal reveže/brezdomce kot uboge in manjvredne.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil videti sebe kot večvrednega od brezdomcev/revežev.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil primerjati sebe z brezdomci in drugimi ljudmi na podlagi tega, koliko denarja ima kdo in/ali kako je kdo oblečen, namesto da bi vedno vse sprejemal kot sebi enakovredne.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je bilo strah sprejeti reveža/brezdomca kot sebi enakovredno živo bitje, ker me je bilo strah se soočiti z lastnim strahom pred tem, da bi tudi sam postal brezdomec/revež.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je bilo strah pogledati reveža/brezdomca v oči in se z njim pogovarjati zato, ker sem se sodil kot hudobnega, ker jim nisem bil pripravljen vedno pomagati in jih jemati kot sebi enakovredne, tako kot bi si sam želel, da me bi obravnavali drugi, če bi bil brezdomec/revež.

Odpustim si, da si nisem dovolil in sprejel prevzeti svoj del odgovornost do vseh brezdomcev, revežev in drugih zlorabljenih tako, da se vedno odločno zavzemam za sistemsko rešitev, kjer bo dostojno življenje vsem zagotovljeno, kot jo predstavlja recimo Predlog za Zagotovljen Življenjski Dohodek.

Odpustim si, da sem si dovolil kakorkoli soditi in presojati brezdomce/reveže, brez da bi se dejansko pozanimal pri njih osebno, zakaj so brezdomci/reveži in jih najprej zares razumel in ugotovil, kaj so njihove težave in jim nato nudil podporo po mojih zmožnostih, dokler ne zagotovimo sistemske rešitve, kjer brezdomstvo ne bo več mogoče. Kadar opazim in se zavem, da sodim/presojam reveže/brezdomce v naprej, brez da bi se dejansko pozanimal pri njih osebno, kakšno življenje so živeli in kako so prišlo v tak položaj - se ustavim in diham. Zavedam se, da je vsakršna moja sodba moj egoizem in moja sebičnost, s čimer poskušam opravičevati svoj dojeto superiornost in kriviti reveže/brezdomce za njihov položaj, zato da se mi ne bi bilo potrebno soočiti z očitnim problemom zlorabe življenja, ki ga tudi sam dopuščam. Zato se obvezujem, da ne bom več sodil/presojal revežev/brezdomcev, ampak bom v vsakem dihu stal za rešitvami, ki brezdomstva in revežev ne bodo dopuščale, kot je Predlog za Zagotovljen Življenjski Dohodek, ki jih bom tudi sam pomagal praktično vpeljati.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah dajati denar drugim, brez da bi zato kaj dobil v zameno, ker se potem počutim opeharjenega in me je zato sram. Ko opazim in se zavem, da se počutim opeharjenega in da me je sram, kadar dam denar brezdomcu/revežu/nekomu - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da je to refleks strahu, ki sem si ga ustvaril pred tem, da bi me nekdo prevaral in da bi zato ostal brez denarja. Zato se obvezujem, da si ne bom več dopuščal strahu in sramu ob tem, ko bom revežem/brezdomcem/nekomu dal denar in ko ne bom dobil nič v zameno, ker se bom zavedal, da s tem dajem drugim tako, kot bi želel prejeti sam, kadar bi ostal brez denarja in dostojnega življenja in bi moral prositi druge za pomoč.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi ostal brez denarja. Prav tako si odpustim, da si nisen sprejel in si dovolil spoznati, da me je strah, da bi ostal brez denarja predvsem takrat, kadar ga dajem za nekaj/nekomu in ob tem čutim negativno čustvo v smislu, da denarja nočem dati in da se mi to ne zdi smiselno, čeprav vem, da se za tem zgolj skriva moj pohlep v smislu, da bi denar rad dajal zgolj za stvari/namene, ob katerih občutim pozitivna čustva, kot so vznemirjenje, poželenje, veselje, pričakovanje in podobno. Spoznal sem in zavedam se, kako močno povezujem denar z lastnimi čustvi in da sem na ta način zlorabljal denar zgolj za namene, ob katerih sem doživljal pozitivna čustva, ne glede na vse negativne posledice, ki jih je takšno moje obnašanje imelo na druge ljudi, na naravo in svet. Zato se obvezujem, da bom vedno zelo pozoren na to, kdaj si ob uporabi denarja ustvarjam pozitivna ali negativna čustva in da ne bom več dopuščal, da me ta čustva usmerjajo. Namesto tega se bom usmerjal po zdravem razumu tako, da bom svoj denar vedno uporabljal smotrno tako, da ne bom zadoščal svojim čustvenim poželenjem, ampak samo fizičnim potrebam in za namene/projekte, v katerih sodelujem in s katerimi bomo skupaj spremenili sistem v takšnega, kje bo dostojno življenje vsem zagotovljeno.

Dan 127 - Tudi brezposelni imajo pravico živeti dostojno

Vse več je brezposelnih, ker gredo podjetja v stečaj ali pa ker direktorji in menedžerji povečujejo dobičke tako, da odpuščajo ljudi. Prav tako se povečuje uporaba strojev in avtomatizacije, kar je edino smiselno, ker se s tem ljudem prihrani duhomorna, naporna in robotsko ponavljajoča se opravila, ki jih tako ali tako noče nihče zares opravljati, razen če jih mora, zato ker drugače ne pride do denarja. Zato smo tudi iznašli stroje in avtomatizacijo, da se sami lahko posvečamo bolj kreativnemu delu, mar ne? Ali to torej pomeni, da ljudje brez dela, otroci, upokojenci, invalidi, bolni in ostali nimajo pravice do dostojnega življenja, ker pač nimajo dostopa do denarja? Ne. Pravica do dostojnega življenja je temeljna človekova pravica vsakega posameznika, ki se mora odražati neposredno in praktično v realnosti, torej v sistemu, v katerem živimo. Za to smo odgovorni vsi in vsi moramo živeti tako, da se to udejanji. Praktična rešitev, ki bo dejansko vsem ljudem zagotovila dostojno življenje, mora temeljiti na zagotovljenem življenjskem dohodku. Takšno rešitev predstavlja predlog LIG (Living Income Guaranteed). Trenutno se v EU podpisuje peticija za preučitev in pričetek javne razprave za UTD (Univerzalni Temeljni Dohodek). LIG v tem kontekstu predstavlja bolj dodelano različico UTD-ja, zato predlagam, da preučite LIG na uradni strani.

Dan 114 - Vsak človek potrebuje zagotovljen življenjski dohodek

Naletel sem na še en projekt iz Indije, kjer so preučevali učinke zagotovljenega življenjskega dohodka na prebivalce. Tudi v tej raziskavi se je izkazalo, da so ti zelo pozitivni.

Dejstvo je, da vsi ljudje potrebujemo zagotovljen življenjski dohodek za dostojno življenje, od rojstva do smrti. Trenutni sistem je daleč od tega, da bi to omogočal. Ljudje živimo v strahu pred tem, da bomo izgubili službo in dohodek, zato veliko ljudi vztraja v službah, ki so izkoriščevalske in zlorabljajoče. Uvedba zagotovljenega življenjskega dohodka oziroma UTD-ja, ki ga dobi vsak državljan brezpogojno, je najboljša rešitev za mnogo problemov.

Danes v Sloveniji, preden lahko pridobimo socialno pomoč, moramo izpolnjevati mnoge pogoje, pa še potem je ta pomoč omejena na določen čas.

Vir: http://www.scsd.si/denarna-socialna-pomoc.html

Takšen sistem se opravičuje na podlagi sistema ustrahovanja, katerega primarno zagovarjajo bogati kapitalisti, saj jim ta omogoča, da si pridobivajo osebno bogastvo na račun izkoriščanja ljudi, ki živijo v strahu pred preživetjem in so tako prisiljeni iskati službe, v katerih so izkoriščani, da sploh lahko preživijo. Takšen sistem je nedopusten, saj podpira zlorabo življenja. Zagotovljen življenjski dohodek bo odstranil vse pogoje za pridobitev denarja za dostojno življenje, saj je brezpogojen in enak za vse, ne glede na razmere. Tako bodo ljudje postali bolj samozavestni in si iskali takšna delovna mesta, ki jih želijo opravljati in ki podpirajo dostojnost življenja. V začetni stopnji mora biti zagotovljen življenjski dohodek dovolj visok, da lahko z njim vsak posameznik dostojno preživi, hkrati pa je lahko minimalna plača denimo vsaj dvakrat večja, da bodo ljudje dovolj motivirani za delo.

S pogovarjanjem z ljudmi sem ugotovil, kako zelo indoktrinirani in posledično ozkogledni smo ljudje, ko pride do pogovorov o enakovrednosti življenja in praktičnih rešitvah, ki bodo vsem zagotavljale dostojno življenje. To je posledica naših strahov, verovanj in predsodkov, ki smo se jih nezavedno naučili in jih sprejeli za svoje, čeprav so v resnici iluzija. Zato se moramo najprej spremeniti sami, da lahko na stvari gledamo objektivno in sami stojimo kot primer praktične rešitve, ki je potrebna. Za pomoč pri tem priporočam naslednji brezplačni tečaj z osebnim inštruktorjem: http://lite.desteniiprocess.com/

Dan 109 - Zakaj potrebujemo zagotovljen življenjski dohodek?

Eden izmed razlogov zakaj je nujno, da vpeljemo zagotovljen življenjski dohodek (ali UTD) je moderno suženjstvo, kjer ljudje zaradi lastnega pohlepa zasužnjujemo soljudi. Po ocenah avstralske nevladne organizacije Walk Free Foundation smo tudi v Sloveniji ustvarili vsaj med 7000 in 7800 takšnih sužnjev. Po definicijo to med drugim vključuje "odplačevanje dolgov staršev ali otrok, prisilne poroke, prodajo ali izkoriščanje otrok, vključevanje otrok v vojaške formacije, trgovino z ljudmi in prisilno delo".

Ljudje postanemo pohlepni zaradi strahu, da nekega dne ne bomo imeli dovolj sredstev za dostojno življenje. Lahko pa postanemo tudi odvisni od občutka moči, ki nam ga daje denar, kjer to začnemo zlorabljati zaradi občutka samega. V vsakem primeru je to nedopustno, ker ustvarja zlorabo in trpljenje. Zato je nujno, da čimprej odpravimo vzrok za strah pred preživetjem in zagotovimo sistem, kjer bomo vedno poskrbeli drug za drugega po principu 'obravnavaj in dajaj drugim tako, kot želiš prejeti sam'. Tako bomo odpravili nesmiseln vsakodnevni boj za preživetje in se lahko posvetili dejanskemu spoznavanju življenja in tega, kaj pomeni biti živ.

http://basicincome.me/

Kakšno vprašanje?

Vir: http://www.24ur.com/porocilo-v-sloveniji-med-7000-in-7800-sodobnih-suznjev.html

Dan 75 - Finančna tajnost = škodoželjnost, samookoriščanje

Potreba po finančni tajnosti je posledica škodoželnosti in samookoriščanja. Ob tem se spomnim na enega od prizorov iz popularne in meni všečne serije Igra prestolov, kjer je nekdo pripomnil nekaj temu sličnega: dobronamerna dejanja se naklepajo pod soncem, vsem na očeh, slaba pa v temačnih sobah, za zaprtimi vrati. To, da ima vsak človek ali ustanova pravico do tajnosti finančnih podatkov je zgolj ideja, propaganda in pranje možganov škodoželjnih in egocentričnih posameznikov, ki zlorabljanje besedo "pravica" in denar za lastno korist in s tem izrabljajo in zlorabljajo življenja drugih. Po drugi strani pa je zagovarjanje tega tudi posledica strahu tistih, ki si zaradi krutosti trenutnega kapitalističnega sistema ne morejo drugače zagotavljati preživetja kot z nelegalnimi aktivnostmi. Kakorkoli obračamo, več kot očitno je, da kakršnakoli tajnost finančnih podatkov posledično vodi v korupcijo in zlorabo življenja, saj iz slednjega tudi izvira. Ste se kdaj vprašali, od kod izvira pozdravno rokovanje? V starih časih so si neznanci izkazali dobre namere tako, da so si ob srečanju pokazali prazne dlani kazoč, da ne nosijo orožja. Če bi srečali nekoga, ki ves čas skriva roke za hrbtom, bi verjetno takoj zaslutili, da nekaj skriva. Nekaj, kar koristi le njemu in to na vaš račun. Zakaj bi nekdo, ki želi vsem najboljše, imel željo ali potrebo po tem, da bi karkoli skrival?

Današnji koruptivni sistem je nedopusten, ker znotraj njega zlorabljamo življenje na vseh področjih. Ena izmed potrebnih sprememb na tem področju je vpeljava popolne transparentnosti ravnanja z denarjem. Seveda bi to za večino verjetno predstavljal prevelik šok, ker bi se s tem razkrilo, kaj posamezniki in  ustanove dejansko podpiramo z uporabo denarja. Zato predlagam, da bi se najprej postavil rok (recimo eno leto), po katerem bi začel takšen red veljati, da se lahko vsi, ki denar uporabljajo za škodoželjne namene, popravijo in s tem prenehajo. Prav tako bi predlagal obdobje po uveljavitvi takšnega reda, v katerem bi varuhi reda in miru vse nepravilnosti in škodoželnosti izpostavili javnosti, avtorjem le-teh pa najprej podali primerno opozorilo, naj z njimi prenehajo in s tem neposredno pokažejo in demonstrirajo svojo zmožnost samo-korekcije in spoštovanja življenja ter tega, kar je najboljše za vse. V nasprotnem primeru pa bi jih kakopak dostavili drugim strokovnjakom s primernimi instrumenti, ki se ukvarjajo z nudenjem pomoči pri korekciji neprimernega in nedopustnega, škodoželjnega obnašanja.

Po vpeljavi takšnega reda, ki teži k temu kar je najboljše za vse življenje v enosti in enakovrednosti, ostane še problem tistih, ki se bojijo javnosti lastnih nelegalnih finančnih aktivnosti, s katerimi so se primorani ukvarjati za zagotavljanje lastnega preživetja. Takšne primere bi lahko obravnavali prednostno in posamično, najbolje tako, da se takšnim osebam vsaj za začetek dodeli državna pomoč v obliki dohodka, ki jim zagotovi dostojno osnovno preživetje. Seveda pa bi veliko boljša rešitev predstavljala uvedba UTD-ja (Univerzalnega temeljnega dohodka), ki je brezpogojno dodeljen vsem v višini, ki omogoča dostojno osnovno preživetje. Seveda je potrebno vse takšne spremembe vpeljati demokratično, premišljeno in po principu kar je najboljše za vse. Prepričan sem, da je za to najbolj primerna vpeljava neposredne demokracije. S tehnologijo računalnikov, interneta in mobilnih telefonov je danes to enostavno dosegljivo, z uporabo primerne identifikacije posameznika, kot je recimo elektronski certifikat in ustrezne programske opreme. Tako bi lahko kdorkoli pripravil predloge sprememb zakonov in podobno, kar bi se nato pregledalo, če ustreza principu kar je najboljše za vse, se ustrezno dopolnilo in nato podalo v glasovanje za dokončno sprejetje ali zavrnitev, v kolikor bi se v predlogu našle pomanjkljivosti, ki jasno nakazujejo, da posledice predloga ne vodijo v to, kar je najboljše za vse. Tako bi se hitro odpravila premoč kapitala nad zdravim razumom in tem, kar je najboljše za vse življenje. Prav tako bi s tem lahko začeli odpravljati zlorabe življenja in vzpostavili večjo enakovrednost med ljudmi in dostojnost za vse.