Dan 129 - Nujnost popolne transparentnosti delovanja

Popolna transparentnost in (samo-)odkritost delovanja človeških bitij je nujna, še posebej v združenjih, kot so politične stranke, društva, podjetja in druge organizacije. To pa zato, ker je edini vzrok in razlog, zakaj nekdo ne bi žele delovati po principu popolne transparentnosti in (samo-)odkritosti ta, da deluje v svojo korist tako, da škoduje drugim in zato noče, da bi to postalo očitno. Mnogo ljudi bo trdilo, da hočejo in morajo vsaj deloma delovati skrivoma, 'za zaprtimi vrati' zato, ker se bojijo drugih nepoštenjakov, ki bi utegnili njihovo odkritost zlorabiti za svoje lastne interese. Takšno upravičevanje lastne želje po prikrivanju ni nič drugega kot poskus manipuliranja resnice življenja in mnenja drugih, da bi se ti strinjali s potrebo po skrivanju lastnih namer pred drugimi. Kako to vem? Ker sem sam preučil lastno delovanje uma in lastno željo po skrivanju namer pred drugimi in ugotovil, da ko človeško bitje prevzame popolno odgovornost za svoje misli in ravnanje in ko odstrani težnje in želje po egoizmu in doseganju lastnega interesa na način, ki škoduje drugim, posledično odstrani tudi vse strahove pred samo-odkritim, transparentnim delovanjem in s tem sprejme samo-odgovornost za delovanje po principu solidarnosti, kjer se po svojih trenutnih najboljših zmožnostih ravna in deluje s soljudmi tako, da je rezultat koristen za vse življenje in da življenju ni v škodo. To pomeni, da deluje in soustvarja s svojimi soljudmi tako, da rezultat lastnega in skupnega delovanja povzdigne in izboljša življenje vsem ljudem, kot tudi ostalim oblikam življenja, na katere vpliva, pri čemer je nujna posameznikova ustrezna materialno-lastniška skromnost. Ugotovil sem, da ko hočemo v življenju nekaj resnično imeti in to tudi ohranjati, s čimer mislim predvsem na vrednote in principe, kot so dostojnost življenja, praktično zagotovljene temeljne človekove pravice, varnost, solidarnost, sočutnost, sožitje in možnost poštenega dela za pošteno plačilo, moramo to nujno in predvsem najprej sami dajati in zagotavljati drugim. Takšno transparentno in samo-odkrito delovanje vsakega posameznika je edini praktični način, s katerim bomo vsem zagotovili dostojno življenje tako, da bomo odstranili in izkoreninili vse ne-transparentnosti in dopuščene zlorabe življenja, začenši pri sebi.

Svet, v katerem živimo, ima specifična naravna pravila, ki jih ni moč spreminjati, ker so vgrajena v samo stvarnost. Eno teh pravil je princip vzrok-posledica. Vsak vzrok neizbežno vodi v točno določeno posledico in vsak vzrok delovanja se pri ljudeh začne z mislijo. Kdor v svojih mislih želi dobro le sebi in ignorira škodljive posledice, ki jih s tem povzroča drugim, si želi delovati skrivoma, 'za zaprtimi vrati', ne-transparentno, ker globoko v sebi ve in razume, da so njegovi nameni bolestni, neprimerni in nesprejemljivi za vse. In dokler takšen človek ne želi sprejeti odgovornosti za svoje škodljive in egocentrične misli in posledično ravnanje tako, da si jih sam odpusti in svoje delovanje praktično uskladi z ravnanjem, ki je vsemu življenju v podporo in korist, toliko časa ga bo strah odkritega delovanja in toliko časa bo želel upravičevati svojo težnjo po ne-transparentnem delovanju. To je resnica, ki jo lahko v samo-iskrenosti spozna vsak, zato zgoraj napisano ni neka teoretična filozofska teza, ki sem si jo jaz izmislil, ampak je resnično vzročno-posledično dejstvo, ki neovrgljivo obstaja, četudi vanj ne verjamemo in ga ignoriramo.

Človeški ego je edina bolestna manifestacija v realnosti, ki noče sprejeti resnice življenja, ki noče sprejeti samo-odgovornosti. Toda dejstvo je tudi, da si človeški ego ljudje ustvarjamo sami v mislih, zato smo tudi sami odgovorni, da ga odstranimo s samo-iskrenostjo, samo-odpuščanjem in praktično samo-korekcijo. Ko odpravimo lasten egoizem do te mere, da v vsakem trenutku praktično delujemo samo-iskreno tako, da se vse naše misli in vsi naši principi ujemajo z našim praktičnim življenjem tako, da nikoli ne škodimo življenju (tudi lastnemu) in da naše sodelovanje in soustvarjanje s so-bitij vedno vodi le v izboljšanje življenja, neškodljivo izražanje in ohranjanje dostojnosti življenja, šele takrat lahko trdimo, da smo resnično usklajeni z resnico življenja in stvarnosti. Resnica življenja pa je ta, da se lahko človeška bitja in nasploh vsa bitja izražamo učinkovito in za vse sprejemljivo šele takrat, ko delujemo popolnoma transparentno in ne-egoistično, torej sočutno in solidarno, kjer se vsi ljudje obravnavamo enakovredno in dostojno, tako med seboj, kot tudi do drugih oblik življenja. Tega si nisem izmislil jaz, to je pravilo stvarnosti, ki temelji na principu vzrok-posledica in je del samega bistva stvarnosti in je zato resnica, katere obstoj ni odvisen od vere ljudi. Ljudje pa lahko resnico le sprejmemo vase in se po njej odkrito in transparentno ravnamo, ali pa jo ignoriramo in s tem povzročamo trpljenje in škodo človeškim bitjem in življenju kot celoti.

Ne trdim, da sem sam že dosegel takšno raven skladnosti lastnega ravnanja z resnico stvarnosti, vsekakor pa je to moj primarni cilj, ker sem ugotovil, da se s tem združujem z resničnim življenjem, ki je povsod okrog nas, tako kot Sila iz filmov Vojna zvezd, če hočete; In ko se sami uskladimo s to silo / resnico življenja, takrat šele spoznamo dejansko, resnično moč življenja, ki je ni mogoče uničiti ali izpriditi, ker predstavlja bistvo stvarnosti in je tu tudi takrat, ko vanjo ne verjamemo. Skorumpirati je mogoče le človeka z egom, ker je bistvo samega človeškega egoizma to, da je v neskladju z resnico življenja, opisano zgoraj. Beseda korupcija izhaja iz latinske besede corrumpere [1,2], kar pomeni "pokvariti, okužiti, zastrupiti, omadeževati" resnico stvarnosti. Pa tudi "zavêsti" nekoga stran od resnice, ali "podkupiti" nekoga, da deluje v neskladju z resnico življenja in stvarstva.

V trenutku samo-iskrenosti ugotovimo, da zaenkrat še vsi ljudje imamo ego in zato bolj ali manj egoistično delujemo. Smo torej skorumpirani, v neskladju z resnico življenja in stvarnosti. To nam vsak trenutek dokazujejo vse zlorabe življenja in trpljenje, ki ga ustvarjamo in dopuščamo, kot tudi naši strahovi in pomisleki pred popolno transparentnostjo lastnega delovanja. Čas je, da prevzamemo samo-odgovornost, da resnično odrastemo in pričnemo živeti brez egoizma in korupcije, da se prenehamo skrivati drug pred drugim za anonimnostjo, za tajnostjo in 'za zaprtimi vrati'. Čas je, da postanemo popolnoma transparentni, samo-odgovorni in da svoje ravnanje uskladimo z vzroki, ki vodijo le v posledice, ki so ne le sprejemljive, ampak tudi najboljše za vse življenje. To je proces samo-korekcije, ki ga hodim sam in ki ga mora vsak izmed nas opraviti sam, ker ga ne more nihče namesto nas. Drugi so lahko le za zgled, v pomoč in podporo. Kako se to najlažje in najhitreje počne, lahko razberete iz tega bloga in drugih, ki jih boste našli na strani Destonijcev. Uporabe samo-odpuščanja in apliciranja samo-korekcije se lahko naučite tudi s pomočjo brezplačnega spletnega tečaja DIP Lite.

Nikoli ni prepozno, dokler ni zares prepozno. Naš čas je omejen, zato moramo prenehati poskušati in dejansko storiti to, kar je najboljše za vse življenje in takšno delovanje ohraniti, da nam nikoli več ne bo treba trpeti. Trpljenje kateregakoli človeškega bitja in življenja nasploh je nesprejemljivo in to moramo tudi sami praktično odražati v transparentnih, odkritih in neprekinjenih, konstantnih dejanjih solidarnosti.

Solidarnost ne pomeni, da se nekoga milostno usmilimo, to je egoizem. Beseda solidarnost [3] izhaja iz francoske besede solidarité in pomeni "vzajemna odgovornost, skupnost interesov in odgovornosti", ta pa iz besede solidaire, kar pomeni "soodvisnost, celovitost, celostnost". Zato nikar ne mislite, da ste solidarni, če vsake kvatre enkrat kakšnemu revežu kaj podarite, ker to ljudje počnemo le zato, da bi upravičili svoj siceršnji egoizem in ignoranco in se zato malo bolje počutili. Ljudje postanemo dejansko solidarni šele takrat, ko so vsa naša dejanja in vsi naši principi v skladu z dejanskim pomenom besede solidarnost in v skladu z resnico življenja.

Viri:

[1] “Online Etymology Dictionary.” [Online].
Dostopno na: http://www.etymonline.com/index.php?term=corrupt&allowed_in_frame=0.
[Dostopano: 10.2. 2014].

[2] “Wiktionary.” [Online].
Dostopno na: http://en.wiktionary.org/wiki/corrumpo#Latin.
[Dostopano: 10.2. 2014].

[3] “Online Etymology Dictionary.” [Online].
Dostopno na: http://www.etymonline.com/index.php?allowed_in_frame=0&search=solidarity&searchmode=none.
[Dostopano: 11.2. 2014].

Dan 75 - Finančna tajnost = škodoželjnost, samookoriščanje

Potreba po finančni tajnosti je posledica škodoželnosti in samookoriščanja. Ob tem se spomnim na enega od prizorov iz popularne in meni všečne serije Igra prestolov, kjer je nekdo pripomnil nekaj temu sličnega: dobronamerna dejanja se naklepajo pod soncem, vsem na očeh, slaba pa v temačnih sobah, za zaprtimi vrati. To, da ima vsak človek ali ustanova pravico do tajnosti finančnih podatkov je zgolj ideja, propaganda in pranje možganov škodoželjnih in egocentričnih posameznikov, ki zlorabljanje besedo "pravica" in denar za lastno korist in s tem izrabljajo in zlorabljajo življenja drugih. Po drugi strani pa je zagovarjanje tega tudi posledica strahu tistih, ki si zaradi krutosti trenutnega kapitalističnega sistema ne morejo drugače zagotavljati preživetja kot z nelegalnimi aktivnostmi. Kakorkoli obračamo, več kot očitno je, da kakršnakoli tajnost finančnih podatkov posledično vodi v korupcijo in zlorabo življenja, saj iz slednjega tudi izvira. Ste se kdaj vprašali, od kod izvira pozdravno rokovanje? V starih časih so si neznanci izkazali dobre namere tako, da so si ob srečanju pokazali prazne dlani kazoč, da ne nosijo orožja. Če bi srečali nekoga, ki ves čas skriva roke za hrbtom, bi verjetno takoj zaslutili, da nekaj skriva. Nekaj, kar koristi le njemu in to na vaš račun. Zakaj bi nekdo, ki želi vsem najboljše, imel željo ali potrebo po tem, da bi karkoli skrival?

Današnji koruptivni sistem je nedopusten, ker znotraj njega zlorabljamo življenje na vseh področjih. Ena izmed potrebnih sprememb na tem področju je vpeljava popolne transparentnosti ravnanja z denarjem. Seveda bi to za večino verjetno predstavljal prevelik šok, ker bi se s tem razkrilo, kaj posamezniki in  ustanove dejansko podpiramo z uporabo denarja. Zato predlagam, da bi se najprej postavil rok (recimo eno leto), po katerem bi začel takšen red veljati, da se lahko vsi, ki denar uporabljajo za škodoželjne namene, popravijo in s tem prenehajo. Prav tako bi predlagal obdobje po uveljavitvi takšnega reda, v katerem bi varuhi reda in miru vse nepravilnosti in škodoželnosti izpostavili javnosti, avtorjem le-teh pa najprej podali primerno opozorilo, naj z njimi prenehajo in s tem neposredno pokažejo in demonstrirajo svojo zmožnost samo-korekcije in spoštovanja življenja ter tega, kar je najboljše za vse. V nasprotnem primeru pa bi jih kakopak dostavili drugim strokovnjakom s primernimi instrumenti, ki se ukvarjajo z nudenjem pomoči pri korekciji neprimernega in nedopustnega, škodoželjnega obnašanja.

Po vpeljavi takšnega reda, ki teži k temu kar je najboljše za vse življenje v enosti in enakovrednosti, ostane še problem tistih, ki se bojijo javnosti lastnih nelegalnih finančnih aktivnosti, s katerimi so se primorani ukvarjati za zagotavljanje lastnega preživetja. Takšne primere bi lahko obravnavali prednostno in posamično, najbolje tako, da se takšnim osebam vsaj za začetek dodeli državna pomoč v obliki dohodka, ki jim zagotovi dostojno osnovno preživetje. Seveda pa bi veliko boljša rešitev predstavljala uvedba UTD-ja (Univerzalnega temeljnega dohodka), ki je brezpogojno dodeljen vsem v višini, ki omogoča dostojno osnovno preživetje. Seveda je potrebno vse takšne spremembe vpeljati demokratično, premišljeno in po principu kar je najboljše za vse. Prepričan sem, da je za to najbolj primerna vpeljava neposredne demokracije. S tehnologijo računalnikov, interneta in mobilnih telefonov je danes to enostavno dosegljivo, z uporabo primerne identifikacije posameznika, kot je recimo elektronski certifikat in ustrezne programske opreme. Tako bi lahko kdorkoli pripravil predloge sprememb zakonov in podobno, kar bi se nato pregledalo, če ustreza principu kar je najboljše za vse, se ustrezno dopolnilo in nato podalo v glasovanje za dokončno sprejetje ali zavrnitev, v kolikor bi se v predlogu našle pomanjkljivosti, ki jasno nakazujejo, da posledice predloga ne vodijo v to, kar je najboljše za vse. Tako bi se hitro odpravila premoč kapitala nad zdravim razumom in tem, kar je najboljše za vse življenje. Prav tako bi s tem lahko začeli odpravljati zlorabe življenja in vzpostavili večjo enakovrednost med ljudmi in dostojnost za vse.