Dan 192 - Ekonomska učinkovitost in vzdržnost - problemi in rešitve

Zgornji pogovor je del serije razprav na temo Predloga za Zagotovljen Življenjski Dohodek - ZŽD (Living Income Guaranteed - LIG), ki ga razvijajo člani in sodelavci mednarodne neprofitne organizacije Fundacija enakovrednega življenja (Equal Life Foundation). Cilj razprav je obravnava aktualnih družbenih problemov in predstavitev rešitev zanje, ki so najboljše za vse in s katerimi lahko zagotovimo dostojno življenje vsem.

Gostiteljica Marlen Vargas Del Razo iz Mehike se pogovarja z ekonomistko in so-razvijalko Predloga ZŽD, Maite Zamora Moreno iz Južnoafriške Republike, ki deli svoja spoznanja o problemih in rešitvah na dano temo, ki je tokrat:

Ekonomska učinkovitost in vzdržnost

Sledi moja interpretacija zgoraj podane izvirne razprave, v kateri povzemam nekatera podana spoznanja in hkrati dodajam lastna.

Glede na današnje stanje ekonomije je jasno, da prihaja do razkola med tem, kako ekonomisti dojemajo in definirajo ekonomsko učinkovitost in vzdržnost ter med realnim stanjem gospodarstva, saj je jasno, da ta deluje nevzdržno in neučinkovito s stališča učinkovite uporabe virov. Proizvajamo namreč ogromne količine smeti zaradi vse večje proizvodnje cenenih izdelkov z načrtovano zastarelostjo, posledično trošimo velike količine surovin, s tem pa uničujemo in onesnažujemo naravo na povsem nevzdržen in neučinkovit način. Ekonomisti in drugi večinokrat za to krivijo domnevno preveliko populacijo ljudi na Zemlji, kar pa seveda ne drži in pomeni zgolj prelaganje odgovornosti. Na Zemlji lahko dostojno živi še dvakrat več ljudi kot sedaj, če bi se le začeli obnašati resnično gospodarno, ekonomsko učinkovito in vzdržno. Druge izbire tako ali tako nimamo.

Ekonomisti v teoriji definirajo ekonomsko učinkovitost kot optimalno uporabo virov, kjer se stremi k minimiziranju stroškov proizvodnje in minimiziranju odpadkov s hkratnim maksimiranjem koristi. S samo definicijo torej ni nič narobe. Če bi na vseh področjih gospodarstva zares stremeli k temu cilju, bi verjetno danes bili v veliko bolj vzdržni situaciji.

Problem se pojavi v načinu obravnave ekonomske učinkovitosti, saj se ekonomisti pri svojem raziskovanju in apliciranju le te večinoma osredotočajo na specifična ozka področja gospodarstva, ki ga nato obravnavajo kot neko od realnosti ločeno enoto, kot da ta ni vpeta in povezana v realnost celotnega svetovnega gospodarstva. Na primer: sprašujejo se po tem, kaj pomeni ekonomska učinkovitost na trgu dela, ali na trgu dobrin. Pri samem raziskovanju nekega področja seveda ni nič narobe s tem, da se osredotočimo na majhen, specifičen del ali problem in ga podrobno raziščemo. Problem nastane, če ta del obravnavamo ločeno, kot da je v svojem mehurčku, ki nima povezave z ostalim delom realnosti ali gospodarstva, saj tako zanemarimo vse vplive in učinke med našim obravnavanim področjem in preostalim delom realnosti. V ekonomiji se za obravnavo ekonomske učinkovitosti znotraj nekega manjšega dela gospodarstva uporablja termin delno ravnovesje, kjer se stremi k ekonomski učinkovitosti zgolj znotraj določenega omejenega področja, ki se ga obravnava ločeno od preostale realnosti, kot da obstaja v svojem mehurčku. Tako se lahko doseže navidezno ravnovesje ali ekonomsko učinkovitost znotraj tega področja (mehurčka), toda hkrati se zanemari učinke in posledice, ki so s tem nastali zunaj tega področja.

Ekonomisti prav tako uporabljajo pojem splošnega ravnovesja, kjer se osredotočijo na določen faktor v gospodarstvu, kot je recimo nafta, kjer denimo raziskuje učinke sprememb cen nafte na ostale dele gospodarstva. Vendar pa je tak pogled na gospodarstvo, s stališča splošnega ravnovesja, veliko manj pogost. Kot razlaga Maite, se je pojem splošnega ravnovesja med njenim študijem ekonomije pojavil le dvakrat, pa še to površno.

Ugotovljen problem je torej ta, da je v ekonomiji pojem ekonomske učinkovitosti preveč osredotočen na specifična ločena področja, namesto da bi se stremelo k ekonomski učinkovitosti na ravni celotnega svetovnega gospodarstva, upoštevajoč vse učinke in posledice in ne le tistih znotraj majhnega mehurčka obravnavanega področja. Zaradi takšnega delovanja je pojem učinkovitosti ekonomije izgubil svoj pravi pomen in namen.

Rešitev za problem je torej jasen. Pri obravnavi ekonomske učinkovitosti in vzdržnosti se moramo, tako kod povsod drugod, večkrat oddaljiti od specifičnega problema ali ozkega pogleda na problem in si ogledati "celotno sliko", kjer povežemo vse faktorje in njihove vzroke in posledice med seboj, da sploh razumemo, kako v resnici realnost deluje in kakšen vpliv imajo naša dejanja/namere na realnost kot celoto. So naši ekonomski principi delovanja zares najboljši za vse, v vseh pogledih? Z njimi res dosegamo ekonomsko učinkovitost in vzdržnost v vseh delih gospodarstva? Upoštevamo tudi naravo? Ali upoštevamo zgolj zelo omejeno korist znotraj majhnega mehurčka, kjer negativne posledice na druge dele gospodarstva in realnosti kar zanemarimo?

Zgornji problem zanemarjanja negativnih posledic je še posebej viden na primeru onesnaževanja okolja, kjer se pogosto dogaja, da onesnaževalci okolja ne čutijo neposrednih posledic onesnaženja. Tovarne se namreč večinoma postavljajo v okolja z revnim slojem prebivalcev, saj se tam podjetja soočajo z veliko manjšim političnim pritiskom proti onesnaževanju. Tako onesnaženje najbolj prizadene reven sloj prebivalstva, ker ta nima politične moči (torej denarja), da bi se temu uprl. To hkrati jasno kaže na problem politične ne-enakovrednosti, saj je politični vpliv ljudi neposredno povezan z njihovim materialnim stanjem. Tako je demokracija zgolj še na papirju, v praksi pa prevlada politika tistih, ki imajo več denarnega bogastva in s tem večji vpliv na politiko, ker lahko lobirajo.

Kot vidimo, se problemi z enega področja navezujejo na drugega in tako dalje. Zato ne moremo iskati rešitev za probleme zgolj na lokalni ravni, znotraj mehurčkov, ker tako ne bomo zares prišli do rešitev, ki so najboljše za vse nas. Probleme moramo obravnavati s holističnim (celostnim) pristopom, saj bomo tako prišli do holističnih rešitev, ki bodo hkrati reševale več problemov, ne pa jih zgolj prestavljale na druga (nam manj vidna) mesta. Takšen pristop uporablja Predlog za Zagotovljen Življenjski Dohodek, ki ne rešuje zgolj problema splošne ekonomske (ne)učinkovitosti in (ne)vzdržnosti, ampak hkrati tudi vse ostale probleme, kot je recimo problem politične ne-enakovrednosti pri odločanju, saj so vsi problemi med seboj povezani.

Vabljeni torej, da preučite Predlog za Zagotovljen Življenjski Dohodek, da ga podprete in pomagate uresničiti rešitve, s katerimi bomo vsem zagotovili dostojno življenje in zares rešili probleme, ne pa jih zgolj prelagali drugam ali na nekoga drugega.

2011 - Kdo že poudarja, da sta pomembna razvoj in napredek?

Predvsem politiki in gospodarstveniki venomer poudarjajo, kako sta pomembna razvoj in napredek in da je kapitalizem temu naravnan in da se v njem to vzpodbuja. Pa se res? Venomer in kar naprej vsi poudarjajo, kako vzpodbujajo napredek. Kako že? Očitno je, da se še jamski človek bolje zaveda definicije besede napredek od večine ljudi, ki to besedo resno uporablja v kapitalizmu.

Nihče očitno ne premore toliko samoiskrenosti in samodirekcije, da bi dejansko raziskal, kakšno je dejansko stanje "napredka" v kapitalizmu. Seveda je pomembno, na kakšen način napredek definiramo. Pa vzemimo za naš primer povsem enostavno, uradno definicijo iz SSKJ, ki jo razume vsak zdravorazumski človek:

napredek - prehod z nižje stopnje na višjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti

Povsem enostavno. Sedaj pa v samo-iskrenosti poglejmo na izdelke in storitve, ki se ponujajo v kapitalizmu. Proizvajajo se po principu dobička, zato se morajo čimprej pokvariti, da lahko podjetje čim hitreje zasluži s prodajo novega, "boljšega", "naprednejšega". Zgolj in samo zaradi tega principa, po katerem morajo vsa podjetja delovati, se izdelki z namenom načrtujejo in izdelujejo tako, da se čim hitreje pokvarijo, s čimer se proizvaja ogromne količine smeti, zlorablja delovno silo, naravo in zapravlja energijo in surovine. Korporacije zapravljajo nešteto delovnih ur in količin vsega naštetega za to, da izdelke "RAZVIJEJO" do te mere, da se pokvarijo v roku parih let, čeprav so že večinoma ob izumu ti zdržali desetletja in še več. Primerov o tem najdemo na vsakem koraku in na vseh področjih toliko, da bi še gorski jamski človek, ki pride iz jame na sonce samo enkrat na teden za pet minut, opazil nesprejemljivost takšnega dogajanja.

Pa poglejmo par primerov. Ob iznajdbi žarnice je ta bila izdelovana tako kvalitetno, da njene obstoječe različice svetijo še danes. Kako pa je z žarnicami sedaj? Če zdrži dve leti, je to vrhunski dosežek civilizacije. V praksi, na primer v varčne žarnice vgrajujejo čipe, ki ob vsakem priklopu vanjo za kratek čas spusti preveč toka, da se tako žarnica kvari in pokvari v roku parih let, ker bi drugače zdržala celo stoletje in podjetje ne bi imelo dobička s prodajo smeti. A smo kaj hecni?

Še en dokumentarec na to temo:
http://www.facebook.com/TheLightBulbConspiracy?sk=info

Ohranjeni avtomobili, ki so jih včasih izdelovali Nemci in drugi, so še danes izredno kvalitetni, enostavni za popravila itd. Danes se med vrhunske dosežke civilizacije šteje, če nov avto zdrži brez popravila vsaj par let, itak pa je cel zaplombiran in zakompliciran do te mere, da ga lahko popravi le doktor znanosti, če slučajno premore vso potrebno opremo za milijon evrov. A smo kaj hecni? Da sploh ne omenjam, da je bil že pred davnimi leti izumljen avtomobil na vodno gorivo, ki so ga naftne korporacije hitro odkupile, pospravile in umorile izumitelja, da slučajno ne bi kdo ogrozil dobička. Očitno v imenu "NAPREDKA", kakopak.

http://www.waterpoweredcar.com/

Primerov o tem, kako so izdelki danes načrtno narejeni tako, da se pokvarijo, je nešteto. Ob tem pa kapitalizem nedvomno neizmerno podpira napredek, več kot očitno, res! Da se ne bodo komu krave smejale, ko bo omenjal napredek in pomembnost le-tega v sistemu kapitalizma...

V računalništvu se komponente in verzije raznih telefonov in podobno izdelujejo v neštetih različicah, od katerih je ena bolj poneumljena od druge, da se navidezno ustvari cenovne razrede, namesto da bi se vse izdelke proizvajalo v najboljši možni kvaliteti in v samo tolikšnih različicah, kot je to praktično uporabno in smiselno, brez da se ob tem ustvarja smeti in uničuje naravo.

To je zgolj eden izmed mnogih očitnih dejstev, ki kažejo na to, da je kapitalizem sistem zlorab, ki poneumlja ljudi, saj se večina niti ne zaveda, da so vse te smeti od produktov narejene načrtno, zgolj in samo zaradi dobička, ki smo si ga ljudje sami namislili in ga sami podpiramo, kot da smo ljudje dejansko tako butasti in brez zdravega razuma, da ne bi znali ustvarili boljšega sistem, ki bo dejansko Najboljši za Vse. Seveda nismo, vsaj tisti ne, ki premoremo samo-iskrenost in samo-direkcijo, zato podpiramo in z lastnim zgledom uveljavljamo Enakovredni Denarni Sistem, ki bo ta in vse ostale probleme kapitalizma odpravil in vsem živim bitjem na Zemlji zagotovil Dostojno Življenje, kjer bodo vse zlorabe česarkoli odpravljene večinoma že pred, če ne pa takoj ob nastanku.
 
Uporabi svojo glavo, bodi samo-iskren in postani samoiniciativen, preuči Enakovredni Denarni Sistem in dejavno podpri to, kar je Najboljše za Vse Življenje.

Več kot očitno je, da se naši politiki in "gospodarstveniki" niti malo ne zavedajo tega čisto enostavnega in očitnega dejstva, da v kapitalizmu obstaja samo devolucija, saj se v njem okolje in standard življenja na Zemlji uničuje z večjo hitrostjo, kot bi ga naj "izboljševal" kakršenkoli kapitalistični "napredek". Ne zgleduj se po sužnjih sistema, ki vidijo le lastni interes in znajo le mešati zrak s svojimi egoističnimi težnjami, tisti malo "bolj napredni" pa drek, ker si ga lahko privoščijo. Zato tudi ne bodo in ne morejo nikoli poiskati rešitve za propadajoči kapitalizem, pa lahko še tako prelagamo lastno odgovornost nanje. Kvečjemu si bodo namislili zgolj novo verzijo zlorabljajočega sistema, ki bo ljudi še bolj zasužnjil, da bodo lahko še varneje uživali v svojih luksuznih gradovih, ki jim jih mi vsi omogočamo, ker se slepimo pred lastno odgovornostjo do realnosti, ki jo vsak dan ustvarjamo. Vsi mi smo krivi za svetovni sistem kapitalizma, ker ga podpiramo, zato moramo vsi mi z lastno voljo in lastnim zgledom ter po principu kar je Najboljše za Vse, uveljaviti sistem, ki ne bo dopuščal nikakršnih zlorab Življenja in ki bo vsem zagotovil Enakovredno Dostojno Življenje.

Za to pa so dejansko potrebni pogum, samo-iskrenost, samo-direkcija, samo-korekcija in vztrajno skupinsko delo. Pridruži se Destonijcem,  pridruži se Življenju! www.destonians.com