Dan 237 - Samoodgovornost v prepirih

Že dalj časa živim s partnerko z namenom, da si praktično pomagava pri odpravljanju lastnih čustvenih reakcij in umskih zablod. To večkrat postane velik osebni izziv, saj zahteva od obeh, da sva popolnoma samoiskrena in da se zavedava najine odgovornosti do lastnih misli in čustvenih reakcij. V trenutku, ko nekdo za svoje misli in čustva začne kriviti drugo osebo, namesto da bi se ustavil z zavednim dihanjem in si jih odpustil, zapade v čustveno obsedenost, kjer začne recimo jezno obtoževati in prepričevati drugega in ga nato hoče okriviti za svojo reakcijo in nastali problem. In če se tudi drugi ne ustavi in začne tudi sam sodelovati v takšni čustveni obsedenosti, hitro pride do prepiranja. Prepiri so vedno posledica čustev in tega, da tisti, ki v njem sodelujejo, za svoje reakcije, misli in čustva krivijo druge, da bi se sami rešili odgovornosti in se na koncu počutili kot "zmagovalci" čustvenega dvoboja v prepričanju, da je za nastal prepir kriv nekdo drug. Skratka, tudi danes se je zgodilo nekaj podobnega in čeprav sem na začetku bil pozoren na to, da prevzamem odgovornost za svoja čustva, tega kljub temu nisem naredil dovolj odločno, da bi prepir preprečil. Zato bom s samoodpuščanjem še dodatno raziskal, kako lahko v prihodnje dosežem popolno čustveno stabilen, da lahko preprečim in/ali ustavim prepir s čustvenimi reakcijami, še preden se začne.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti pokazati drugim njihove čustvene reakcije in pri tem ne upoštevati dejstva, da ljudje tega v splošnem nočemo, razen če sami izrazimo željo po tem, da nam nekdo pomaga uvideti naše lastne vzorce, ki jih drugače sami ne opazimo oz. nočemo videti. Ko opazim in se zavem, da želim drugim pokazati njihove čustvene reakcije, ne da bi za to od njih pridobil strinjanje - se ustavim in diham. Zavedam se, da bom brez njihovega strinjanja zgolj povzročal dodatne čustvene reakcije in odpor v drugem človeku, kar ne bo vodilo k rešitvi problema. Zato se obvezujem, da bom pozoren na to, da bom pred takšnim dejanjem dobil privolitev druge osebe in se prepričal, da sem sam popolnoma čustveno stabilen, da ne bom sam s svojimi reakcijami povzročal problem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se močnega in vplivnega, kadar se zavem, da vidim čustvene reakcije v drugih ljudeh, kadar jih ti ne.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil soditi se kot ne dovolj samodirektivnega, če drugim ne pokažem njihovih reakcij, kadar jih opazim. Zavedam se, da je ta sodba popolnoma nepotrebna in da je bolj konstruktivno, da v primerih, ko ne dobim strinjanja za to, da nekomu povem, kakšne reakcije sem pri njih opazil, da tega ne počnem in se osredotočim na dihanje in na to, da sam ostanem stabilen in da preprečim dodatne čustvene reakcije. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da se v primeru, ko ostanem tiho in ne govorim o čustvenih reakcijah drugih, ne sodim kot premalo samodirektivnega in zato manjvrednega, saj vem, da s tem preprečujem dodatne nepotrebne čustvene reakcije, ki ne bi rešile problema.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovoli reagirati z užaljenostjo in občutkom ponižanosti na mojo partnerko, ko sem videl/dojemal, da me ta poskuša manipulirati in me zavajati.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil soditi ljudi, za katere vidim/dojemam, da me poskušajo manipulirati in zavajati, kot sovražnike, zlobneže in zato manjvredne od mene. Ko opazim in se zavem, da mojo partnerko ali kogarkoli vidim/dojemam, da me poskuša manipulirati in zavajati - se ustavim in diham. Spoznal sem in razumem, da to počnemo vsi ljudje v afektu in kadar nas obsedejo naše sebične misli in da je popolnoma nesmiselno, da to jemljem osebno in se počutim ponižano, užaljeno in večvredno od takšni ljudi, saj s tem ne rešim problema in ga nisem zmožen usmeriti k samoiskrenosti in samo-odgovornosti vseh udeleženih. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da se ne bom počutil užaljeno in ponižano, kadar bom videl/dojel, da me nekdo želi manipulirati in zavajati in da tega ne bom jemal osebno. Namesto tega bom zavedno dihal in se prepričal, da sem čustveno stabilen in se nato usmeril tako, da ne sodelujem v zlorabi in da prevzamem odgovornost za iskanje/vpeljavo ustrezne rešitve.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se užaljeno in ponižano, kadar moja partnerka ali nekdo mene okrivi za svoje čustvene reakcije. Ko opazim in se zavem, da se počutim užaljeno in ponižano, kadar moja partnerka ali nekdo neposredno ali posredno okrivi mene za svoje čustvene reakcije - se ustavim in diham. Zavedam se da je popolnoma nesmiselno, da bi to jemal osebno, se ob tem počutil manjvredno in ponižano in posledično poskušal pridobiti strinjanje sočloveka, da se moti in da nisem jaz kriv za njegove čustvene reakcije, da se potem ne bi več počutil manjvredno oz. ponižano. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da se ne bom več počutil/definiral/dojemal ponižano, kadar bo moja partnerka ali nekdo posredno ali neposredno krivil/a mene za svoje čustvene reakcije. Namesto tega bom zavedno dihal in se usmeril tako, da preneham sodelovati v čustveni igri reakcij se usmeril tako, da preprečim nadaljnje reakcije.

Ko bom naslednjič opazil začetek čustvenih reakcij oz. začetek prepira, bom naredil naslednje: Če bom želel izpostaviti nekaj, kar sem opazil v drugem človeku, ga bom vprašal za dovoljenje in se prepričal, da sem sam čustveno stabilen, da ne bom drugače po nepotrebnem ustvarjal dodatnih reakcij. Drugače pa se bom osredotočil na odpravljanje svojih čustvenih reakcij z govorjenjem samoodpuščanj ob tem, ko nekdo drug name čustveno reagira in če se ta še vedno ne bom ustavil in umiril v roku ene minute, se bom odstranil od osebe, ki je v reakciji, saj je to edini način, kako zagotoviti, da vsak prevzame odgovornost za svoje reakcije in da se s tem prepreči nadaljevanje prepira.

Dan 199 - Reakcija na obtožujoč glas

Danes sem reagiral na partnerko s čustvom manjvrednosti, ker sem dojemal, da mi nekaj govori z obtožujočim glasom. Zato bom pisal o tem nepotrebnem umsko-čustvenem vzorcu in ga odpravil.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil reagirati s strahom in občutkom manjvrednosti na partnerkin glas, ki sem ga dojemal kot obtožujočega, ko me je spraševala, če sem dal oprati tudi njeno perilo.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti se braniti in se izgovarjati, zakaj nisem bil bolj pozoren, namesto da za to takoj prevzel odgovornost in se prepričal, da bom naslednjič bolj pozoren.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obsojati se in se počutiti manjvredno, kadar mi nekdo nekaj govori z obtožujočim glasim.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil jemati osebno obtožujoč glas nekoga, ki mi nekaj govori, in posledično nanj reagirati s čustvom manjvrednosti, strahu in s samo-obsojanjem. Ko opazim in se zavem, da dojemam ton glasu nekoga, ki mi nekaj govori, kot obtožujoč - se ustavim in diham. Zavedam se, da mi ni potrebno jemati takšnega tona glasu osebno in nanj reagirati. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da ne bom dojemal tona glasu nekoga kot obtožujočega in ga jemal osebno, namesto tega se bom usmeril v dihu, si odpustil vsako reakcijo manjvrednosti in se prepričal, da ne bom reagiral z jezo ali z reakcijo večvrednosti. Pozoren bom na svoj glas in to, da govorim z mirnim tonom.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil se takoj obsojati in soditi kot manjvrednega, kadar nekdo reče, da ga nisem upošteval ali da sem nekaj naredil narobe.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi ugotovil, da nekoga / nečesa nisem upošteval in da sem posledično povzročil zlorabo. Ko opazim in se zavem, da me je strah, da bi ugotovil, da nekoga / nečesa nisem upošteval ni posledično povzročil / dopustil zlorabo - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da za to ni potrebe, ker lahko vsak trenutek spoznanja moje zlorabe uporabim za to, da se popravim in da se prepričam, da bom v prihodnje ravnal bolj obzirno. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da bom vsako spoznanje o lastnih napakah / zlorabah takoj preobrazil v samo-korekcijo in se prepričal, da bom v prihodnje bolj obziren.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da sem priznanje napake ali zlorabe, ki jo opazim pri sebi ali ki jo nekdo drug izpostavi na meni, jemal kot dokaz lastne manjvrednosti in se zato počutiti osramočenega in ponižanega. Ko opazim in se zavem, da priznanje lastne napake ali zlorabe jemljem kot dokaz lastne manjvrednosti - se ustavim in diham. Zavedam se, da je popolnoma nesmiselno in brez potrebe, da se ob priznanju počutim manjvredno, osramočeno in ponižano, saj to ne odpravi storjenega. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da si bom vsako dopuščeno napako in zlorabo takoj priznal in to priložnost uporabil za to, da se takoj popravim in da se prepričam, da bom v prihodnje to preprečil.