Prikaz objav z oznako emocije. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako emocije. Pokaži vse objave

5.20.2014

Dan 143 - Partnerske reakcije osebno

Danes sem opazil, kako določene reakcije in izraze moje partnerke jemljem osebno in tako tudi sam čustveno reagiram nanje, predvsem kadar partnerka odreagira z negativnimi emocijami.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil jemati čustvene reakcije partnerke osebno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil biti jezen in užaljen, kadar partnerka name odreagira z jezo in neodobravanjem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil jemati čustvene reakcije drugih na moja dejanja, govorjenje, ideje, kot osebni napad name in se s tem takoj počutiti manjvrednega, ogroženega, užaljenega in jeznega in za te občutke kriviti partnerko in druge.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ob glasnem govorjenju / dretju nekoga name s čustveno (negativno) energijo, to takoj povezati s strahom, z lastno manjvrednostjo, užaljenostjo, jezo in popolnim zavračanjem bese govorca. Zavedam se, da s tem tudi sam čustveno reagiram in nisem prisoten v zavednem dihanju, s čimer si onemogočam, da bi se postavil v kožo drugega in dejansko videl stvari takšne, kot so. Ko opazim in se zavem, da na glasno čustveno govorjenje / dretje / reakcijo drugega sam reagiram s strahom, občutkom manjvrednosti, jeze, se počutiti užaljeno in jezno ter zavračati govorca - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem nisem v podporo, zato se umirim, sprostim in usmerim v dihu tako, da upoštevam govorca in dejansko stanje in stojim kot podpora, ki je najboljša za vse.

10.25.2013

Dan 116

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se manjvredno, kadar je nekdo poleg mene jezen.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil jemati emocionalne komentarje drugih osebno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, kadar nekdo govori o meni z jezo in emocijami.

Odpustim si, da si nisem dovolil izpostaviti reakcij drugih tako, kot jih resnično vidim.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi drugim povedal direktno kaj počnejo, kadar je to primerno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil iz strahu pred reakcijami drugih olepševati stvari, ki jih povem.

Odpustim si, da si nisem dovolil biti vedno pozoren na ljudi in okoliščine okrog sebe, s tem ko sem zataval v mislih. Kadar opazim in se zavem, da sem zataval v misli in da se ne zavedam okolice - se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom misli/sanjarjenja ustavil z dihanjem in samo-odpuščanjem in se usmerjal v dihu tako, da se bom vedno zavedal okolice.


2.26.2013

Dan 68 - Zakaj pustimo čustvom in emocijam, da nas usmerjajo?

Ko sem se prvič spoznal s principom zavednega dihanja, kjer se v vsakem trenutku zavedamo svojega dihanja in se tako prizemljimo v sedanji trenutek, kjer se zavedamo fizičnega sveta okrog sebe in hkrati tudi svoje notranjosti (svojih misli, občutkov), sem ugotovil, da se zelo težko obdržim v tem stanju, ker se skozi svoj um hitro zavedem nazaj v misli, razmišljanja in občutke, s katerimi si meglim in onemogočam sproščen in objektiven, realne pogled na resnični, fizični svet. Najbolj zanimiva in presenetljiva ugotovitev pa je bilo spoznanje, da moje obnašanje in odločitve vodijo in usmerjajo občutki in emocije, ki jih občutim v sebi. Spoznal sem, da so ti občutki lahko tako močni, da se fizično težko premaknem v smeri 'proti' njim, torej v smeri stran od pozitivnih občutkov, proti negativnim. Za primer lahko vzamem učenje za faks:

Naslednji dan sem imel izpit in moral bi se učit. Začel sem se opazovati z uporabo zavednega dihanja. Ugotovil sem, da se mi ob misli na učenje poraja negativen občutke odpora, hkrati pa se mi kot polarni občutek, ki poskuša negativen občutek uravnovesiti, poraja pozitiven občutek želje po igranju iger. Spoznal sem, da bolj kot v mislih opravičujem ta dva občutka in bolj kot jima dajem pomen in veljavo, bolj se jima podrejam in težje se usmerim k učenje (k negativnemu občutku), ker me pozitiven občutek (igranje iger) vse bolj privlači. Iz tega sem spoznal, da se v resnici delam sužnja lastnim občutkom, ki si jih sam ustvarjam skozi lastne definicije in misli, razmišljanja, prepričanja, verovanja itd.
Nato sem za opisan primer uporabil tehniko samo-odpuščanja, ki sem jo spoznal v tečaju Desteni'I'Process (na tej povezavi najdete brezplačno različico: DIP Lite). V osnovi gre za to, da sem si odpustil vse polarne definicije, prepričanja, verovanja, skratka misli, s katerimi sem v sebi ustvarjal trenje v obliki razdvojenosti samega sebe skozi polarne definicije, kjer nekaj definiram kot pozitivno in nekaj kot negativno, s čimer si ustvarjam pozitivne in negativne občutke. Ob izpisovanju samo-odpuščanj definicij je moč občutkov padala, sorazmerno z mojim zavedanjem o tem, kako sem si jih ustvaril skozi misli, definicije, verovanja, itd., ter sorazmerno z mojo učinkovitostjo odpuščanja teh misli, definicij, verovanj, prepričanj. Tako sem se lahko usmeril k učenju brez pretiranega občutka odpora.

Skozi takšne primere sem spoznal, da se ljudje neprestano pustimo usmerjati svojim pozitivnim in negativnim občutkom, kjer tega največkrat sploh ne opazimo, ker se niti ne zavedam, da te občutke sami ustvarjamo skozi misli, prepričanja, verovanja, definicije, ki se jih prav tako pogosto sploh ne zavedamo. Naše misli sprejemamo kot nas same, kot nekaj samoumevnega in skoraj nikoli ne podvomimo v njih. Ne vprašamo se, zakaj se počutim tako kot se, od kje prihajajo moje misli in zakaj mislim in definiram stvari na določen način. Zato smo ljudje zelo lahko vodljivi, ker nas lahko nekdo, ki do določene mere razume delovanje uma in občutkov, manipulira, ker se sami tega delovanja ne zavedamo. Po tem principu delujejo reklame in v bistvu cel sistem, v katerem živimo.

Dejstvo, da se ljudje podrejamo in pustimo usmerjati lastnim mislim in občutkom, kaže na to, kako zelo ujeti smo v svoj egocentrični um, ki deluje le po principu lastnega interesa, pri čemer se ustvarja zloraba, ki jo danes vidimo vsepovsod v obliki neupoštevanja enakovrednosti vsega življenja. Takšno stanje človeka je nedopustno, ker s tem, ko se podrejamo in pustimo voditi lastnim občutkom, dajemo energiji občutkov in misli večjo veljavo od življenja samega, torej od nas samih kot življenja, ker smo se nesposobni odločati kot življenje, po principu zdravega razuma, v enosti in enakovrednosti z drugimi, tako kot je najboljše za vse življenje. Namesto tega se pustimo usmerjati našim občutkom, kjer smo podrejeni lastnemu egocentričnemu umu, ki deluje le na podlagi lastnega interesa do te mere, da s tem samega sebe fizično uničujemo (kot je to nazorno razvidno iz recimo destruktivnih navad pitja alkohola, ali pa kar vojne in pobijanja). In vsega tega se sploh ne zavedamo, ker se ne zavedamo svojih misli in tega, kako skozi njih ustvarjamo svoje pozitivne in negativne občutke.

Vsak izmed nas mora samo-iskreno pogledati vase in se rešiti podrejenosti lastnim mislim, umu in občutkom, da bomo lahko v sebi in drug v drugem prepoznali življenje ter enost in enakovrednost le-tega. V nasprotnem primeru se bomo še naprej uničevali, dokler se dokončno ne iztrebimo.

Skozi DIP tečaj sem ugotovil, da je najbolj učinkovit princip prerojevanja samega sebe kot življenja to, da se z ječo svojega uma in občutkov spoznamo preko samo-iskrenega pisanja in uporabo samo-odpuščanja. Tako lahko vzorce in svojo podrejenost njim odstranimo in se tako počasi vračamo k življenju kot samo-usmerjanju z razumevanjem enosti in enakovrednosti življenja.

6.22.2011

2011 - Jaz in moje punce - zguba časa!

V osnovni in kasneje srednji šoli me je doletelo obdobje, ki mu ljudje rečemo puberteta. Samoiskren človek dojame, da se takrat v telesu začnejo izvajat procesi, ki so več kot očitno predprogramirani, pri čemer se sproščajo razne kemikalije, ki v nič hudega slutečem človeškem bitju skušajo vzbuditi željo po seksu in ustvarjati raznorazne energetsko- čustvene/emocionalne nestabilnosti. Zakaj nestabilnosti? Zato, ker so ljudje pod močnim vplivom čustev s slednjimi popolnoma obsedeni, celo tako, da ubijajo. Če so torej čustva tista, ki človeka delajo dobrega in človeškega, kot nekateri ponosno izjavljajo, potem jih pozivam k resnem ponovnemu razmisleku, ker s tem zatrjujejo, da je čustveno zblaznel človek najbolj človeški. UPS! Pa je šel zdrav razum skozi okno...Vse v mejah normale, pravite? Ne, tudi v namišljenih in stvarno nedoločljivih 'mejah normale' to ni najboljše za nas, kaj šele za Vse Nas. Če takoj želite razlago zakaj, nadaljujte z branjem 'BISTVENEGA ODSTAVKA'.

Samo-iskren človek nikoli ne bi trdil, da so čustva tista dobra stvar, ki nas delajo človeške in jih moramo zato brezpogojno in nepreklicno poveličevati in gojiti. In sicer zato, ker si ne dela utvar in se ne slepi. Razlaga sledi spodaj. Kot sem že pisal: V družbi samo-iskrenih ljudi lahko neiskren človek slepi le samega sebe. Lahko sicer poskuša še koga, a bo zgolj izpadel kot slaba šala.

Naprej; govoril sem o puberteti. Torej, ker sem v tistih časih bil še zelo neiskren do samega sebe, sem si ustvaril utvaro in prepričanje, da so čustva ljubezni in želje po seksu nekaj samoumevnega in prečudovitega. Zato sem jih želel na vsak način občutiti praktično v akciji. Hrepenel sem po raznih dekletih in si jih predstavljal ob/na/pred/pod (in kar je še ostalih primernih predlogov) mano, v mojem naročju, vedno z menoj in samo zame. Zgolj in samo zato, ker sem ob razmišljanju o teh blodnjah in njih uresničevanju ubčutil nadmočna energetska občutja zadovoljstva, potešenosti in ljubezni/ljubljenosti. Za uresničevanje tega sem namenil veliko časa, kar je bila popolna zguba. Zakaj zguba časa?

Zaradi takšnih in podobnih umotvorov, ki se jim v angleščini zelo preprosto in 'to the point' reče mind-fucks ali jebenum, sem potem celo srednjo šolo in še malo dlje skušal iskati 'ful hude bejbe', ki bi bile pripravljene z mano poustvarjati in podpirati moj prečudoviti jebenum. Podrobosti tu niso bistvene, saj jih lahko vsak preveri na lastnih zgledih, ali pa kolegovih...
Seveda tega ne delam več, odkar sem samo-iskren in ne odobravam več nikakršnih zlorab življenja.

Sledi BISTVENI ODSTAVEK:
Bistvo bistva v bistvu je. In sicer: Ljudje sprejemamo in dopuščamo samemu sebi od pubertete naprej, da nas takšni predprogramirani, energetsko- čustveni/emocionalni dražljaji popolnoma obsedejo. Do te mere, da začnemo popolnoma verjeti, da smo to mi sami, da je to prav, da nas to dela človeške, da je to naše bistvo in še kaj. Samo-iskren človek kot sem jaz, tukaj z izredno silovitostjo ugotovi problem, ki nam ga bom vsem predočil kar se da očitno:
Ljudje ob zgoraj povedanem, v kritičnem pomanjkanju samo-iskrenosti, postanemo popolni organski roboti, egoistični, samovšečni, stremeč le k našim egocentričnim ciljem, ki so: doseči najboljšo izkušnjo energetske ljubezensko-seksualne potešitve, ki pa je popolnoma neresnična, ker smo si jo dovolili in dopustili zbloditi v naših umih in mislih in ji dopustili, da nas vodi in usmerja kot robote. To ni neumno ampak zelo JAumno in kar kriči po nujnosti vpeljave ekstremne samo-iskrenosti vsakega človeka, ki takšne jebenume še vedno izživlja in na svojo srečo premore toliko samospoštovanja, da mu ne popolnoma 'dol visi' za stanje sveta (saj res, kakšno je že?!), ki smo ga mimo grede, 'usput' ustvarili, ker smo PAČ bili preveč zaposleni z našimi oh in sploh puncami in fanti, seksom, ljubeznijo, in kar je še ostalih energetsko pogojenih občutkov, ki dajejo človeku 'fiks' dozo veselja, tako kot ganja ali pa kakšna druga trda droga, da tekočih sploh ne omenjam. Kaj pa nas briga, če za dosego naštetih ciljev potrebujemo veliko denarja, pri čemer se popolnoma podredimo sistemu, ki najprej zlorabi nas same zatem pa še mi vse ostalo šestkrat bolj, da ne bomo slučajno komu kaj dolžni. Kaj pa nas briga, če gre cel svet v maloro od onesnaženja in destrukcije, važno da smo mi dobili svoj fiks veselja. A nismo fajn ljudje? Da bi mi bili neiskreni do samega sebe? Ah to pa že ni res...

"Dokler je meni fajn, se mi jebe za cel svet!" - je rekel Fufi, udaril kelnarco v rit in si udprl flašo pira, ki jo je kupil s težko prigaranim denarjem, ki ga je izcuzal iz sočloveka in ga pri tem še fino nategnil (pardon, opetnajstil), ker pač lahko in ker sta ga ati pa mami naučila, da se je treba podredit sistemu in ga BOG NE DAJ poskušat popravit in izboljšat. Kakšen dasa je tale Fufi! Vsaka mu čast.

Glej ga zlomka, če človek postane samo-iskren, zna kar naenkrat hitro ločiti zrnje od plevela. Če pa pri tem uporabi še samo-odpuščanje, pri čemer samemu sebi enkrat za vselej odpusti takšne in vse ostale podobne umske bolezni in samoprevare in se loti učinkovitih praktičnih rešitev, Najboljših za Vse, in samo-iskrenega življenja, potem je na odlični poti, da se priduži ostalim v skupini Desteni, kjer z zgledom popravljamo sebe in svet, da bomo skupaj ustvarili Dostojmo Življenje za Vse. Pravi raj na Zemlji. Vse navedeno, kako in zakaj ter še mnogo več se učimo skozi Desteni'Jaz'Proces, ki je ustvarjen za to, da skozi njega vsi skupaj uresničimo naše želje po raju na Zemlji.

Smešni so mi ljudje, ki zatrjujejo, da ni mogoče delati tako, da je Najboljše za Vse. Le zakaj? Zato ker vem, da to je mogoče, saj to Destoniani učinkovito počnemo in smo drug drugemu za zgled. Pa se nam pridruži še ti, če si že dojel/-a, da si sposoben/-na stati na lastnih nogah, v samo-iskrenosti, za to kar je Najboljše za Vse, namesto da cele dneve stremiš k uresničevanju svojih jebenumov in samoprevar in se s tem postavljaš v izvor problemov. Nekateri ljudje vztrajajo v svoji drži kot izvor problemov, ker ne vedo kako stvari početi bolje ali pa ker verjamejo, da se ne morejo popraviti in izboljšati. Vse to je posledica zatiranje s strani sistema, kar se z malo samovolje da hitro in učinkovito popraviti. Sploh preko Desteni'Jaz'Procesa.

www.desteni.co.za
www.desteniiprocess.com
www.equalmoney.org

Če si dasa in ti je všeč zgoraj omenjeni Fufi, lahko prebereš še naslednji motivacijski ne-govor:

Verjeli ali ne, obstajajo tudi takšni ljudje, ki poskušajo ponosno stati kot izvor problemov in ta položaj braniti, ker imajo veliko denarja in ker je to pač njihova svobodna volja. Da ne bom še kakšno sočno napisal o tako-zvani svobodni volji ljudi (z veliko denarja), ki jo je bojda potrebno braniti in poveličevati, pri čemer prav to 'svobodno voljo' večina ljudi (z jaz sem jebač ideologijo) v vsej svoji neiskrenosti do samega sebe uporablja ravno za zlorabo vsega okrog sebe. A to moramo poveličevati, svobodno voljo človeka, da se lahko odloči zlorabljati vse okrog sebe? A smo kaj smešni? Ne. Tudi za takšne se najde rešitev, ki si jo bodo sami zakuhali. Lahko bi ji rekli: očitna manifestacija posledic lastnih samoprevar in škodoželjnosti. Dokler ne stopimo skupaj in začnemo delati tako, kot je Najboljše za Vse, bodo posledice vedno bolj očitne in neprijetne, za vse nas (ker smo vsi odgovorni), a še posebej za te zgoraj omenjene, mwahahaha!