Dan 67 - Življenje kot vrednota

Celotno 'življenje' in denarni sistem je danes osnovan in vzdrževan na podlagi strahu pred preživetjem in izgubo varnosti, ali z drugimi besedami, na boju za preživetje. Ta pa je neposredno povezan z denarjem. V kapitalizmu ljudje v sebi neprestano nosimo strah pred preživetjem in strah pred izgubo varnosti, torej strah pred izgubo osnovnih dobrin in potrebščin, ki jih vsakodnevno uporabljamo. Iz tega strahu se v nas rodi in poraja pohlep, kjer si poskušamo zagotoviti in nakopičiti čim več denarja, da bi se počutil bolj varno, hkrati pa se to navezuje in prepleta tudi s človeško odvisnostjo od pozitivnih (in negativnih) občutkov, kar se na primer kaže v ljudeh tudi tako, da postanemo odvisni od občutka zadovoljstva in vzburjenja, ko povečamo svoje premoženje ali kupimo nov produkt. Tako se lahko pripeljemo do stanja, kjer nam ne glede na količino denarja in premoženja, ki ga posedujemo, nikoli ni dovolj in si vedno želimo še več in še več, čeprav nimamo nobenega praktičnega razloga za to. Pri tem se s čustvi in občutki tako zaslepimo, da vidimo le še naš naslednji 'fiks', dober občutek, pri tem pa zanemarimo vse posledice, ki jih s tem povzročamo drugim ljudem, naravi in okolju.

Naučili in navadili smo se enostavno sprejemati stanje, kjer imajo redki pravico odločati o tem, koliko denarja bo nekdo dobil, če sploh. Ljudje smo vrednost življenja samega nadomestili z denarjem, kjer je slednji bolj pomemben od prvega in je edina možnost za preživetje in dostojno življenje neposredno odvisna od količine denarja, ki ga ljudje prejmemo, če do njega sploh imamo dostop. Glede na dejstvo, da smo vsi ljudje, kot tudi ostale oblike življenja, enakovredni in imamo posledično enakovredno pravico do dostojnega soobstoja, bi bilo edino pravično in sprejemljivo to, da imamo vsi enakovreden dostop do denarja, ker denar je življenje in življenje smo mi. Življenje je naša edina resnična in prava vrednota in edino življenje dejansko imamo, ko se rodimo na ta svet. In ker smo življenje po nepotrebnem nadomestili z denarjem in ga podredili denarju, moramo tako vsakemu zagotoviti dostop do zadostne količine denarja, da lahko dostojno živi, brez strahu pred izgubo življenja. Vsaj tako bi bilo, če bi naša vrednota dejansko bila življenje. Vendar se to do sedaj še ni zgodilo, ker naša vrednota v resnici ni življenje kot tako. Čemu smo ljudje dali večji pomen od življenja samega? Našim občutkom, mislim, skratka našemu egu, ki smo si ga skozi odraščanje ustvarili v nas skozi naučene besede, ki sestavljajo naša verovanja, prepričanja in posledično vzorce ravnanja, ki temeljijo na iluziji energije občutkov in misli, ki niso resnični. Ljudje smo naše življenje in naše usmerjanje samega sebe podredili občutkom in mislim, ki si jih ustvarjamo in ki se nam porajajo v glavi in telesu. Pa sploh vemo, od kod prihajajo in kako jih ustvarjamo?

Ljudje verjamemo, da je v človeški naravi, da se bojujemo za preživetje in da ne moremo ustvariti in obstajati v sistemu, kjer se nikomur ne bi bilo treba boriti za preživetje in neprestano živeti v strahu pred preživetjem in v strahu pred izgubo varnosti. Ljudje verjamemo, da smo pohlepni in da bomo kot takšni vedno obstajali in s tem opravičujemo trenutni kapitalistični sistem kot edini sistem, ki je primeren za človeka, čeprav je jasno, da z njim uničujemo ne le sebe, ampak tudi vse okrog nas, cel planet. Na podlagi česa verjamemo, da je to tako in da se ne moremo spremeniti? Na podlagi lastnih misli in občutkov? Kako lahko verjamemo lastnim mislim, prepričanjem in občutkom, če pa sploh ne vemo in ne razumemo, kako jih ustvarjamo in kje in kako smo se jih dejansko naučili?

Spoznal sem, da se ljudje neprestano izmikamo samo-odgovornosti, zato da bi se lahko osredotočili le na naš ego, torej na naše dobre občutke in naše ideje, prepričanja, preko katerih si jih ustvarjamo. Verjamemo, da so ti občutki nekaj naravnega in nekaj, na kar nimamo vpliva, ter tako prelagamo odgovornost zanje in se jim podrejamo. V resnici pa si jih ustvarjamo sami, ustvarjamo in podrejamo se lastnim energetskim občutkom strahu, vznemirjenja, ljubezni, sovraštva, jeze, itd., brez da bi sploh razumeli kako in zakaj, ter jim tako dajemo večji pomen od fizičnega, praktičnega življenja samega, zato se ne zmenimo za druge, ne zmenimo se za trpljenje drugih, ne zmenimo se za posledice naših dejanj, ki izvirajo iz naše odvisnosti in podrejenosti našim občutkom in prepričanjem in nočemo prevzeti odgovornost zanje, ker tega še nikoli nismo storili in ker se nam zdi veliko lažje, da se prepuščamo občutkom, da nas vodijo, kot pa da bi se morali dejansko usmerjati sami, glede na zdrav razum ter po principu kar je najboljše za vse življenje. S takšnim ravnanjem pa vsak dan dokazujemo in kažemo, da nam ni mar za življenje, za našo resnično vrednoto, da nam ni mar za to, kar resnično obstaja, ker nam je bolj mar za naše misli in občutke, ki so le energijski naboj v nas. Zaradi tega posledično dopuščamo vojne, lakote, revščino, zlorabe, neenakovrednost in vse ostale zlorabe, ki jih vsak človek nosi in dopušča v sebi.

Spoznal sem, da živim v iluziji mojega ega, uma, v iluziji misli, prepričanj, verovanj in občutkov, s čimer zlorabljam življenje in s čimer zapravljam čas s stvarmi, ki niso resnične, ker obstajajo le kot energija v mojih mislih in občutkih, ki si jih ustvarjam. Zato sem se odločil, da se nočem več podrejati samo-ustvarjenim občutkom in vzorcem, katerih povod in cilj nista življenje, ampak iluzija egoizma, energije in uma. Odločil sem se, da iluzijo zamenjam za resnično življenje, kjer bom v vsakem dihu živel kot življenje in podpiral praktično življenje v enosti in enakovrednosti, kot najvišjo in edino resnično vrednoto. To pomeni, da bom v sebi in drugih sprejemal le življenje in nič manj, zato ker vse ostalo ni vredno življenja.

Junij 2012 - Dan 23 - Odvisnost/navezanost na partnerja

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah ostati brez partnerke.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se samega, namesto da bi spoznal in razumel, da sem sam le v svojih mislih, v fizičnem svetu pa nikoli.

Odpustim si, da si nisem dovolil sprejeti samega sebe in živeti sam s sabo.

Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati in razumeti, da vedno živim sam s sabo, ker sem jaz edini, ki sem vedno tu sam s sabo.

Odpustim si, da si nisem dovolil uživati sam s sabo in biti v družbi sam s sabo.

Odpustim si, da si nisem dovolil dati pozornosti samemu sebi.

Odpustim si, da si nisem dovolil dati ljubezni, nežnosti in varnosti.

Odpustim si, da si nisem dovolil biti srečen in zadovoljen sam s sabo.

Odpustim si, da si nisem dovolil biti popoln in samemu sebi zadosten.

Odpustim si, da sem sprejel in dovolil iskati srečo, zadovoljstvo, zabavo v drugih ljudeh, namesto da bi spoznal in razumel, da si jo vedno (lahko) dam sam.




Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti/hoteti/hrepeneti po tem, da bi imel takšne starše kot moja partnerka.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti/hoteti/hrepeneti po tem, da bi imel bogate in zaščitniške starše in družino, prijatelje, znance, ki bi me branili in varovali pred zlorabljajočim sistemom.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti/želeti/hoteti braniti in se oklepati svojih zaščitniških družinskih, partnerskih, prijateljskih zvez, da bi si s tem zagotovil varnost v sistemu, namesto da bi spoznal in razumel, da ravno takšne zveze onemogočajo enakovrednost in dostojnost za vse, ker ohranjajo trenuten sistem in zlorabe življenja znotraj sistema skozi strah in tekmovalnost.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi prizadel svojo partnerko s tem, da ne podpiram njenih neiskrenosti do same sebe.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti/misliti, da sem jaz odgovoren za počutje moje partnerke.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil bati se čustvenih reakcij moje partnerke.

Junij 2012 - Dan 19 - Odvisnost od energetskih zvez

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da ne zmorem biti samozadosten in da potrebujem partnerja,  da zadovolji moje potrebe.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil hrepeneti po partnerski zvezi, namesto da bi samemu sebi povrnil vse, kar verjamem da lahko dobim samo v partnerski zvezi.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil navezati se na določene osebe in jih označevati kot bolj pomembne in manj pomembne, namesto da bi dojel in razumel, da je dostojno življenje vseh enakovredno pomembno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi kdo do mene ustvaril energetsko navezanost in me omejeval, namesto da bi spoznal in razumel, da se omejujem vedno sam in da lahko v takšnih situacijah pomagam pri odpravljanju teh energetskih konstruktov, tako da se usmerjam tako kot je praktično najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah zavrniti prošnjo/željo nekoga, ker se bojim konfliktnih situacij, namesto da bi se usmeril in stal za tem, kar je praktično najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil poskušati na drugih napraviti dober vtis, ker me je strah zavrnitve in ne-sprejemanja, namesto da bi sprejel samega sebe in vse okrog sebe enakovredno in se osredotočil na to, kar je praktično najboljše za vse. Zavedam se, da je zavrnitev/ne-sprejemanje konstrukt vsakega posameznika, ki si ga ustvari sam in z njim dejansko zavrača in razdvaja samega sebe.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se ob določenih ljudeh počutim bolje in ob drugih slabše, namesto da bi prenehal pogojevati svoje občutke z drugimi ljudmi in jih ustavil ter se usmeril v zavedno dihanje ter samo-odpuščanje in s tem ustavil/odpravil vse občutke in tako začel vse ljudi praktično enakovredno obravnavati.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti samega/osamljenega, kadar nisem z ljudmi in znanci, namesto da bi spoznal in razumel, da sem osamljen lahko samo v svojih mislih in da v fizični realnosti nisem nikoli sam, ker sem vedno enakovreden del vsega okrog sebe.

Maj 2012 - Dan 15 - Odvisnost od 'pozitivnih' energij / občutkov

Kadar berem kakšen blog ali počnem nekaj, kar vzpodbuja mojo samo-iskrenost in proces samo-korekcije, večkrat opazim vzorec, kjer me prešinejo misli, da bi počel kaj drugega, nekaj kjer bi občutil več 'pozitivne' energije/vznemirjenja. To je energija/emocija, ki jo nenehno iščemo skozi naš umsko-zavestni sistem, saj ga z njo poganjamo in ohranjamo lastno odvisnost/suženjstvo do teh energij/misli. Te vzorce je treba ustaviti ravno tako kot vzorce odvisnosti od 'negativnih' energij.

Na določene misli in slike si ustvarjam 'pozitivno' energijo / občutke, s čimer sabotiram samega sebe in se ulovim na lasten umsko-zavestni sistem in ostajam njegov suženj... dokler teh vzorcev ne ustavim in pričnem živeti v praktični realnosti, brez motečih in omejujočih občutkov / energij.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil med branjem/pisanjem/dihanjem ustvarjati misli/občutke/želje po tem, da bi počel kaj drugega, kjer bi občutil 'pozitivno' energijo/čustvo. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi si ustvarjal misli/želje/hotenja o tem, da bi raje počel kakšne druge stvari, kjer bi občutil 'pozitivno' energijo/občutke.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ustvarjati misli/želje/hotenja po nakupu novih stvari/naprav, da bi si s tem poustvaril/podoživel 'pozitivne' občutke vznemirjenja. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi si ustvarjal misli/želje/hotenja po nakupu novih stvari/naprav, zato da bi se še naprej slepil in omejeval z 'pozitivnimi' občutki vznemirjenja.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ustvarjati pozitivne energetske občutke / vznemirjenost ob misli na nakup nove/'boljše' tipkovnice, ob prebiranju novic o novih konzolah / igrah, ob misli na igranju iger, ob misli na program, ki ga programiram in ob katerikoli misli na karkoli, s čimer si poskušam vzbujati pozitivne občutke / vznemirjenost, namesto da bi ustavil energetsko odvisnost od občutkov z dihanjem in bil v vsakem dihu tukaj, stabilen, brez motečih energetskih nihanj, v enosti in enakovrednosti s fizičnim telesom in sveto ter se usmerjal po zdravem razumu glede na to, kar je najboljše za vse in ne po občutkih/energijah.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil hoditi po trgovinah s tehniko, samo zato da bi si vzbujal vznemirjenost in 'pozitivne' občutke ob misli na nakup kakšne izmed stvari. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi šel v trgovino samo zato, da bi si ustvarjal 'pozitivne' energetske občutke / vznemirjenost skozi razmišljanje o nakupu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil sodelovati v energetskem emocionalnem sistemu 'pozitivnih' in 'negativnih' občutkov in nenehno nihati med njimi, namesto da bi se posvetil odpravljanju tega neravnovesja in se naučil živeti stabilno in po zdravem razumu v vsakem trenutku vsakega diha.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se usmerjam preko 'pozitivnih in 'negativnih' občutkov in sem njihov suženj, namesto da bi jih ustavil in se usmerjal  po zdravem razumu glede na fizično realnost in kar je praktično najboljše za vse. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi se podrejal 'pozitivnim' in 'negativnim energetskim občutkom, namesto tega te energije in misli ustavim in se usmerjam v po zdravem razumu.