Dan 53 - Pozornost in denar

Dan 52 je v angleščini.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ob prizorih razhajanja počutiti žalostno, osamljeno, negativno in se ob tem spominjati in podoživljati trenutke, ki sem jih doživel v družbi z ljudmi/prijatelji in si ob tem ustvarjati hrepenenje/željo po tem, da bi še vedno/spet bilo tak. Ko opazim in se zavem, da se ob trenutku razhajanja počutim žalostno, osamljeno, negativno - se ustavim in diham. Zavedam se, da sodelujem v umski polarnosti, kjer si ob razhajanju in ob dojemanju samega sebe kot samega počutim žalostno, osamljeno, negativno in kjer se ob družbi in srečevanju z ljudmi/prijatelji počutim veselo, srečno, pozitivno, namesto da bi se vedno usmerjal v dihu. Obvezujem se, da se ob trenutkih razhajanja in ko bom sam ne bom več spominjal in podoživljal pretekle trenutke, ampak se bom usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil iskati pozornost/poglede od ljudi/žensk, kadar grem ven in se ob tem počutiti pozitivno, pomembno, več od drugih in s tem kompenzirati za občutek manjvrednosti od drugih. Kadar opazim in se zavem, da želim od ljudi/žensk izvabiti pogled, kadar grem ven - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem ustvarjam umsko polarnost, kjer se ob pridobitvi pozornosti/pogleda počutim pozitivno, več od drugih in kjer se ob dojemanju pomanjkanja pozornosti/pogledov drugih počutim negativno, manjvredno, osamljeno, nezaželeno. Obvezujem se, da bom odstranil vsak občutek manjvrednosti in ne bom več iskal potrditve v drugih, ampak si bom pozornost namenil sam. Prav tako se obvezujem, da ne bom več iskal pozornosti/pogledov drugih, kadar grem ven, ampak se bom usmerjal v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se dolžnega in se obsojati za škrtega, stiskaškega in se ob tem počutiti manjvredno, negativno, kadar nekdo drug plača namesto mene in/ali kadar ne želi in vztraja pri tem, da mi denarja/usluge ni potrebno vračati. Kadar opazim in se zavem, da se počutim dolžnega in da se obsojam ob tem, ko nekdo plača namesto mene - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem sodelujem v umski polarnosti, kjer se počutim negativno, dolžno, manjvredno, kadar nekdo plača namesto mene in kjer se počutim pozitivno, večvredno in pričakujem vračilo, kadar nekaj plačam drugemu. Obvezujem se, da se ne bom več počutil dolžnega in se obsojal za škrtega, stiskaškega in se ob tem počutil manjvredno, negativno, kadar bo nekdo drug nekaj plačal zame, namesto tega bom ponudil vračilo, če bo to zavrnjeno pa bom plačilo/uslugo sprejel in se usmeril v dihu tako, kot je najboljše za vse, brez občutkov dolžnosti, manjvrednosti, počaščenosti, ponižnosti.

Junij 2012 - Dan 19 - Odvisnost od energetskih zvez

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da ne zmorem biti samozadosten in da potrebujem partnerja,  da zadovolji moje potrebe.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil hrepeneti po partnerski zvezi, namesto da bi samemu sebi povrnil vse, kar verjamem da lahko dobim samo v partnerski zvezi.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil navezati se na določene osebe in jih označevati kot bolj pomembne in manj pomembne, namesto da bi dojel in razumel, da je dostojno življenje vseh enakovredno pomembno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi kdo do mene ustvaril energetsko navezanost in me omejeval, namesto da bi spoznal in razumel, da se omejujem vedno sam in da lahko v takšnih situacijah pomagam pri odpravljanju teh energetskih konstruktov, tako da se usmerjam tako kot je praktično najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah zavrniti prošnjo/željo nekoga, ker se bojim konfliktnih situacij, namesto da bi se usmeril in stal za tem, kar je praktično najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil poskušati na drugih napraviti dober vtis, ker me je strah zavrnitve in ne-sprejemanja, namesto da bi sprejel samega sebe in vse okrog sebe enakovredno in se osredotočil na to, kar je praktično najboljše za vse. Zavedam se, da je zavrnitev/ne-sprejemanje konstrukt vsakega posameznika, ki si ga ustvari sam in z njim dejansko zavrača in razdvaja samega sebe.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se ob določenih ljudeh počutim bolje in ob drugih slabše, namesto da bi prenehal pogojevati svoje občutke z drugimi ljudmi in jih ustavil ter se usmeril v zavedno dihanje ter samo-odpuščanje in s tem ustavil/odpravil vse občutke in tako začel vse ljudi praktično enakovredno obravnavati.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti samega/osamljenega, kadar nisem z ljudmi in znanci, namesto da bi spoznal in razumel, da sem osamljen lahko samo v svojih mislih in da v fizični realnosti nisem nikoli sam, ker sem vedno enakovreden del vsega okrog sebe.