Dan 121 - Spominjati se mrtvih na lep način

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil spominjati se na mrtve tako, da se spominjam samo pozitivnih spominov, ki mi dajejo pozitivne občutke. Spoznal sem in zavedam se, da na tak način ne vidim dejanske preteklosti in da se zato iz nje ne morem nič naučiti. Obvezujem se, da se ne bom spominjal zaradi pozitivnih občutkov, ampak bom iz spominov odstranil vse pozitivne in negativne občutke s samo-odpuščanjem in se spominjal ljudi, stvari in dogodkov brez reakcij tako, da mi bodo ti spomini v pomoč pri tem, da ne bom ponavljal zlorabljajočih vzorcev in napak, ampak bom namesto tega uporabil spomine kot izkušnje pri iskanju rešitev, ki so najboljše za vse življenje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil spominjati se mrtvih zato, da bi se poistovetil s temi spomini in se preko njih omejeval skozi verovanje, da sem jaz moji spomini. Spoznal sem in zavedam se, da ni potrebno, da me spomini definirajo in določajo, kdo jaz sem. Spomini so le del izkušenj, ki me ne definirajo več, ko s pisanjem, samo-odpuščanjem in samo-korekcijo odpravim čustvene reakcije nanje. Tako lahko v vsakem sedanjem dihu odločam o tem kdo sem, brez preteklih čustvenih bremen. Obvezujem se, da bom na tak način odpravil vse čustvene reakcije na spomine in se v vsakem dihu odločal stati kot enakovredno življenje in delovati tako, kot je najboljše za vse ter dajati drugim tako, kot želim sam prejeti.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil 'spominjati se mrtvih' označevati kot nekaj žalostnega. Spoznal sem, da je popolnoma nepotrebno, da smrt in spomin na mrtve definiram kot nekaj žalostnega. Obvezujem se, da smrt in spomin na mrtve ne bom več definiral kot nekaj žalostnega.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil spominjati se mrtvih zato, ker si želim, da bi se me tudi drugi spominjali po moji smrti. Spoznal sem in zavedam se, da to počnem zaradi strahu pred tem, da me ne bo več. Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da me po smrti ne bo več. Spoznal sem in zavedam se, da je popolnoma nepotrebno, da se ubadam s tem, kako bo po smrti in ali me potem ne bo več, ker tako zamujam to, kar je tu, sedaj, v vsakem dihu. Zato se obvezujem, da bom pozoren na vsak sedanji dih in da se bom posvečal življenju v sedanjem trenutku na način, ki je najboljši za vse, ker bom le tako živel najbolj popolno.

Odpustim si, da si nisem dovoli spoznati, da skozi izživljanje umskega obreda spominjanja na mrtve zlorabljam žive in življenje tako, da delam smeti s svečami in podobno. Obvezujem se, da tega vzorca ne bom več izživljal.

Obvezujem se, da se bom mrtvih spominjal ter jih spoštoval tako, da se bom posvetil sedanjosti in živim in z zgledom zagotovil, da se nikoli več ne bodo ponavljale napake, zlorabe in trpljenja, ki so jih prestajali naši predniki. Skupaj z ostalimi Destonijci bom stal za enakovrednostjo vsega življenja in iskal ter vpeljeval rešitve, ki so najboljše za vse.

Dan 74

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil slediti mislim, željam o tem, da bi bil z X tako, kot sem bil nekoč. Kadar opazim in se zavem, da sledim mislim, željam, da bi bil z X tako kot sem bil nekoč - se ustavim in diham. Zavedam se, da sem te spomine definiral kot zelo pozitivne in moje doživljanje sebe takrat kot boljše kot kdaj drugič zato, ker sem vse, česar si nisem dal sam, projiciral na X in jo zato videl kot bolj pomembno, najbolj pomembno in potrebno za to, da imam vse to, kar se projiciral na X. Obvezujem se, da bom vse lastnosti, ki sem jih projiciral na X poiskal v sebi in si jih dal sam, ter se tako ne več ločeval.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ločiti se od brezskrbnosti, varnosti, zabave, sproščenosti, igrivosti, samozavesti, samo-direkcije, samo-sprejemanja in samovšečnosti. Ko opazim in se zavem, da iščem, si želim, hrepenim po družbi, brezskrbnosti, varnosti, zabavi, sproščenosti, igrivosti, samozavesti, samo-direkciji, samo-sprejemanju, samozavesti - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da si tega želim in da se ob tem spomnim na X oz. si želim biti z X, ker v njej to iščem, namesto da bi sam bil brezskrben, varen, zabaven, sproščen, igriv, samozavesten, samo-direktiven, samo-sprejemajoč in samovšečen. Obvezujem se, da teh lastnosti ne bom več projiciral na X ter jih iskal v X in se od njih ločil, ampak bom te lastnosti sam izražal.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil kriviti se in se obtoževati, obsojati, da po tem, ko z X nisva bila več v zvezi, nisem stal sam zase in da sem zaradi svojega ravnanja prizadel X in Y. Ko opazim in se zavem, da se krivim, obtožujem, obsojam za to, da po tem, ko z X nisva bila več v zvezi, nisem stal sam zase in sem zato prizadel X in Y - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da z samo-obsojanjem in samoobtoževanjem ne bom ničesar spremenil ali popravil, le počutil se bom manjvredno, negativno in slabo. Zato se obvezujem, da se ne bom več obtoževal, krivil, obsojal za to. Namesto tega se bom usmeril in se osredotočil na dihanje ter se prepričal, da se usmerjam po zdravem razumu in da ne dopuščam, da me usmerjajo spomini, misli, predvsem pa občutki.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil upati in želeti si, da bi spet lahko bil z X na tak način kot včasih in si predstavljati, kako bi moralo biti in kaj bi se moralo zgoditi, da bi spet lahko doživljal samega sebe kot sem se včasih z X. Ko opazim in se zavem, da upam in si želim, da bi spet lahko bil z X na tak način kot včasih in si predstavljam, kako bi moralo biti in kaj bi se moralo zgoditi, da bi spet lahko doživljal samega sebe kot sem se včasih z X - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem dopuščam občutkom in spominom, da me vlečejo nazaj v stare mind-fucke, zato se takoj ustavim in diham. Obvezujem se, da si ne bom več dopuščal upati in si želeti, da bi spet bil z X na tak način kot včasih oz. v njej iskal takšno doživljanje samega sebe kot sem se včasih, ker se zavedam, da to vodi v enake vzorce in mind-fucke, strahove, ločevanje, kot sem jih že doživljal in si ne bom dovolil, da bo jih še enkrat. Prav tako se obvezujem, da si ne bom več dopuščal, da bi si predstavljal kako bi moralo biti in kaj bi se moralo zgoditi, da bi se spet lahko doživljal tako kot sem se včasih z X, namesto tega se bom takoj ustavil z dihanjem in se fizično usmeril po zdravem razumu.

Dan 53 - Pozornost in denar

Dan 52 je v angleščini.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ob prizorih razhajanja počutiti žalostno, osamljeno, negativno in se ob tem spominjati in podoživljati trenutke, ki sem jih doživel v družbi z ljudmi/prijatelji in si ob tem ustvarjati hrepenenje/željo po tem, da bi še vedno/spet bilo tak. Ko opazim in se zavem, da se ob trenutku razhajanja počutim žalostno, osamljeno, negativno - se ustavim in diham. Zavedam se, da sodelujem v umski polarnosti, kjer si ob razhajanju in ob dojemanju samega sebe kot samega počutim žalostno, osamljeno, negativno in kjer se ob družbi in srečevanju z ljudmi/prijatelji počutim veselo, srečno, pozitivno, namesto da bi se vedno usmerjal v dihu. Obvezujem se, da se ob trenutkih razhajanja in ko bom sam ne bom več spominjal in podoživljal pretekle trenutke, ampak se bom usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil iskati pozornost/poglede od ljudi/žensk, kadar grem ven in se ob tem počutiti pozitivno, pomembno, več od drugih in s tem kompenzirati za občutek manjvrednosti od drugih. Kadar opazim in se zavem, da želim od ljudi/žensk izvabiti pogled, kadar grem ven - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem ustvarjam umsko polarnost, kjer se ob pridobitvi pozornosti/pogleda počutim pozitivno, več od drugih in kjer se ob dojemanju pomanjkanja pozornosti/pogledov drugih počutim negativno, manjvredno, osamljeno, nezaželeno. Obvezujem se, da bom odstranil vsak občutek manjvrednosti in ne bom več iskal potrditve v drugih, ampak si bom pozornost namenil sam. Prav tako se obvezujem, da ne bom več iskal pozornosti/pogledov drugih, kadar grem ven, ampak se bom usmerjal v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se dolžnega in se obsojati za škrtega, stiskaškega in se ob tem počutiti manjvredno, negativno, kadar nekdo drug plača namesto mene in/ali kadar ne želi in vztraja pri tem, da mi denarja/usluge ni potrebno vračati. Kadar opazim in se zavem, da se počutim dolžnega in da se obsojam ob tem, ko nekdo plača namesto mene - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem sodelujem v umski polarnosti, kjer se počutim negativno, dolžno, manjvredno, kadar nekdo plača namesto mene in kjer se počutim pozitivno, večvredno in pričakujem vračilo, kadar nekaj plačam drugemu. Obvezujem se, da se ne bom več počutil dolžnega in se obsojal za škrtega, stiskaškega in se ob tem počutil manjvredno, negativno, kadar bo nekdo drug nekaj plačal zame, namesto tega bom ponudil vračilo, če bo to zavrnjeno pa bom plačilo/uslugo sprejel in se usmeril v dihu tako, kot je najboljše za vse, brez občutkov dolžnosti, manjvrednosti, počaščenosti, ponižnosti.