Dan 186 - Samo-zaupanje pri razgovoru za službo

Začel sem iskati zaposlitev in opazil sem, da me še vedno postane strah že ob sami misli na intervju, ker si očitno ne zaupam dovolj. Zato bom pisal na to temo.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil dvomiti vase in v svoje sposobnosti ter izkušnje pri iskanju zaposlitve kadar grem na razgovor. Ko opazim in se zavem, da dvomim vase in v svoje sposobnosti pri iskanju zaposlitve, ko grem na razgovor - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da nima nobenega smisla, da kakorkoli dvomim vase, si karkoli domišljam vnaprej in si ustvarjam strah pred tem, da bi se slabo predstavil, ker se s tem zgolj sabotiram. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da si ne bom ustvarjal dvoma vase in v moje sposobnosti za neko delo, namesto tega se bom odločno usmeril v zavedanju, da sem vedno pripravljen vložiti potreben trud za to, da nekaj naredim tako, kot je treba, in/ali da se naučim vsega, česar še ne znam.

Odpustim si, da sem sprejem in si dovolil, da me je bilo strah, da bi se na zagovoru slabo predstavil in da bi me zavrnili. Ko opazim in se zavem, da me je strah, da bi se na zagovoru slabo predstavil in da bi me zavrnili in da ne bi dobil dela - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da mi popolnoma nič ne pomaga, če si to zamišljam, ker se s tem zgolj sabotiram, namesto da bi bil odločen. Zato se obvezujem, da si ne bom več zamišljal in si ustvarjal strahu pred tem, da bi se na zagovoru slabo predstavil in da bi me zavrnili in da ne bi dobil službe, namesto tega se bom odločno usmeril v samo-zaupanju in zavedanju, da lahko vsako delo dobro opravim, ker sem pripravljen vložiti za to potreben trud in se naučiti vsega, česar še ne znam.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil jemati odzive ljudi na zagovoru za službo osebno, kjer sem dojemal, da vsakršna negativna opazka ali zavračanje mene in/ali moje predstavitve na zagovoru pomeni to, da je z mano kot živim bitjem nekaj narobe in da sem zato manjvreden in bi me moralo biti sram. Ko opazim in se zavem, da jemljem odzive drugih na zagovoru za delo osebno, kjer si mislim, da je z mano kot s živim bitjem nekaj narobe in da sem manjvreden in bi me moralo biti sram - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da je kakršnokoli jemanje negativnih odzivov delodajalcev na mojem zagovoru za delo popolni nesmisel, saj so opazke drugih glede mene popolnoma njihove in v skladu s tem, kakšnega človeka iščejo za delo, za to nima nikakršne zveze z mano kot živim bitjem. Zato se obvezujem, da ne bom opazk in negativnih odzivov ali zavračanja mene kot kandidata za delovno mesto s strani delodajalcev jemal osebno in se z njimi poosebljal ali se na podlagi njih sodil, presojal in definiral kot manjvrednega ali večvrednega. Namesto tega se bom zavedal, da so opazke in predsodki drugih njihova lastna odgovornost, da vsekakor nisem primeren za vsako delo in da se lahko vedno najde nekdo, ki je v danem trenutku bolj primeren, prav tako pa bom njihove pripombe upošteval in se iz njih učil, kako se lahko še izboljšam in postanem še bolj primeren kandidat za določeno delo.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil pri zagovoru za službo puščati odprt "zasilni izhod" nekje v mojih mislih, skozi katerega vase spuščam dvom o tem, da bi dejansko bil sposoben opravljati neko delo. Ko opazim in se zavem, da sem pustil nekje v mislih odprt "zasilni izhod", skozi katerega spuščam dvom v lastno sposobnost opravljanja nekega dela - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da se ravno zaradi dopuščanja tega "zasilnega izhoda" sabotiram z ustvarjanjem dvoma v lastno sposobnost opravljanja nekega dela. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da si ne bom dopuščal popolnoma nobenega "zasilnega izhoda" nekje v mislih, kjer bi si ustvarjal dvom v lastno sposobnost. Namesto tega se bom usmeril v dihu in v zavedanju, da sem popolnoma pripravljen in odločen storiti vse, kar je potrebno, da neko delo dobro opravim in da se naučim vsega, česar še ne znam, zato da bom delo lahko učinkovito opravljal.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil podrejati se delodajalcem v smislu, da sem verjel, da moramo sprejeti in storiti vse, kar si ti želijo, zaradi strahu, da bi me zavrnili. Ko opazim in se zavem, da se podrejam delodajalcem v smislu, da verjamem, da moram sprejeti in storiti vse, kar si ti želijo, ker me je strah, da me ne bi sprejeli ali da bi me odpustili - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da sem v vsakem primeru sposoben sam opravljati delo učinkovito in da bom pri tem obravnaval delodajalce tako, kot bi želel biti obravnavan sam, zato bom tudi sam pričakoval in zahteval, da se delodajalci do mene obnašajo spoštljivo in me obravnavajo kot enakovredno živo bitje, v kolikor je to pač mogoče glede na njihovo trenutno dojemanje samega sebe in realnosti. Zato se obvezujem, da se ne bom podrejal nesmiselnim in zlorabljajočim zahtevam/pričakovanjem delodajalcev in da bom vedno pozoren na to, da se ne podrejam strahu pred tem, da bi me zavrnili. Namesto tega jih bom obravnaval z razumevanjem in od njih zahteval ustrezno dostojno obravnavo, tako kot jih bom obravnaval jaz. Hkrati pa jih ne bom sodil in jemal osebno, kadar me ne bodo obravnavali dostojno in enakovredno, saj razumem, da je vsak človek omejen v svojem egoističnem razumevanju samega sebe in sveta in da ne morem drugih ljudi spreminjati s silo, ampak z zgledom.

---

Vabljeni v mednarodno FaceBook skupino, kot tudi lokalno, slovensko FaceBook skupino, kjer boste našli še več samopodpornih spletnih dnevnikov.

Naučite se samo-odpuščanja in se osvobodite vseh svojih čustvenih bremen, strahov in umskih samo-omejitev, naučite se učinkovite samo-podpore in samo-direkcije in postanite sam svoj vodja: Desteni'I'Process Lite, na kratko DIP Lite, je brezplačen spletni tečaj, kjer so omenjena orodja predstavljena na enostaven in zabaven način.

Predlog sistemske rešitve za zagotovitev dostojnega življenja vsem: Living Income Guaranteed (LIG)
Opis je na voljo tudi v slovenščini: Predlog za Zagotovljen Življenjski Dohodek (ZŽD / LIG)

Dan 74

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil slediti mislim, željam o tem, da bi bil z X tako, kot sem bil nekoč. Kadar opazim in se zavem, da sledim mislim, željam, da bi bil z X tako kot sem bil nekoč - se ustavim in diham. Zavedam se, da sem te spomine definiral kot zelo pozitivne in moje doživljanje sebe takrat kot boljše kot kdaj drugič zato, ker sem vse, česar si nisem dal sam, projiciral na X in jo zato videl kot bolj pomembno, najbolj pomembno in potrebno za to, da imam vse to, kar se projiciral na X. Obvezujem se, da bom vse lastnosti, ki sem jih projiciral na X poiskal v sebi in si jih dal sam, ter se tako ne več ločeval.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ločiti se od brezskrbnosti, varnosti, zabave, sproščenosti, igrivosti, samozavesti, samo-direkcije, samo-sprejemanja in samovšečnosti. Ko opazim in se zavem, da iščem, si želim, hrepenim po družbi, brezskrbnosti, varnosti, zabavi, sproščenosti, igrivosti, samozavesti, samo-direkciji, samo-sprejemanju, samozavesti - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da si tega želim in da se ob tem spomnim na X oz. si želim biti z X, ker v njej to iščem, namesto da bi sam bil brezskrben, varen, zabaven, sproščen, igriv, samozavesten, samo-direktiven, samo-sprejemajoč in samovšečen. Obvezujem se, da teh lastnosti ne bom več projiciral na X ter jih iskal v X in se od njih ločil, ampak bom te lastnosti sam izražal.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil kriviti se in se obtoževati, obsojati, da po tem, ko z X nisva bila več v zvezi, nisem stal sam zase in da sem zaradi svojega ravnanja prizadel X in Y. Ko opazim in se zavem, da se krivim, obtožujem, obsojam za to, da po tem, ko z X nisva bila več v zvezi, nisem stal sam zase in sem zato prizadel X in Y - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da z samo-obsojanjem in samoobtoževanjem ne bom ničesar spremenil ali popravil, le počutil se bom manjvredno, negativno in slabo. Zato se obvezujem, da se ne bom več obtoževal, krivil, obsojal za to. Namesto tega se bom usmeril in se osredotočil na dihanje ter se prepričal, da se usmerjam po zdravem razumu in da ne dopuščam, da me usmerjajo spomini, misli, predvsem pa občutki.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil upati in želeti si, da bi spet lahko bil z X na tak način kot včasih in si predstavljati, kako bi moralo biti in kaj bi se moralo zgoditi, da bi spet lahko doživljal samega sebe kot sem se včasih z X. Ko opazim in se zavem, da upam in si želim, da bi spet lahko bil z X na tak način kot včasih in si predstavljam, kako bi moralo biti in kaj bi se moralo zgoditi, da bi spet lahko doživljal samega sebe kot sem se včasih z X - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem dopuščam občutkom in spominom, da me vlečejo nazaj v stare mind-fucke, zato se takoj ustavim in diham. Obvezujem se, da si ne bom več dopuščal upati in si želeti, da bi spet bil z X na tak način kot včasih oz. v njej iskal takšno doživljanje samega sebe kot sem se včasih, ker se zavedam, da to vodi v enake vzorce in mind-fucke, strahove, ločevanje, kot sem jih že doživljal in si ne bom dovolil, da bo jih še enkrat. Prav tako se obvezujem, da si ne bom več dopuščal, da bi si predstavljal kako bi moralo biti in kaj bi se moralo zgoditi, da bi se spet lahko doživljal tako kot sem se včasih z X, namesto tega se bom takoj ustavil z dihanjem in se fizično usmeril po zdravem razumu.