Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ob prizorih razhajanja počutiti žalostno, osamljeno, negativno in se ob tem spominjati in podoživljati trenutke, ki sem jih doživel v družbi z ljudmi/prijatelji in si ob tem ustvarjati hrepenenje/željo po tem, da bi še vedno/spet bilo tak. Ko opazim in se zavem, da se ob trenutku razhajanja počutim žalostno, osamljeno, negativno - se ustavim in diham. Zavedam se, da sodelujem v umski polarnosti, kjer si ob razhajanju in ob dojemanju samega sebe kot samega počutim žalostno, osamljeno, negativno in kjer se ob družbi in srečevanju z ljudmi/prijatelji počutim veselo, srečno, pozitivno, namesto da bi se vedno usmerjal v dihu. Obvezujem se, da se ob trenutkih razhajanja in ko bom sam ne bom več spominjal in podoživljal pretekle trenutke, ampak se bom usmeril v dihu.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se dolžnega in se obsojati za škrtega, stiskaškega in se ob tem počutiti manjvredno, negativno, kadar nekdo drug plača namesto mene in/ali kadar ne želi in vztraja pri tem, da mi denarja/usluge ni potrebno vračati. Kadar opazim in se zavem, da se počutim dolžnega in da se obsojam ob tem, ko nekdo plača namesto mene - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem sodelujem v umski polarnosti, kjer se počutim negativno, dolžno, manjvredno, kadar nekdo plača namesto mene in kjer se počutim pozitivno, večvredno in pričakujem vračilo, kadar nekaj plačam drugemu. Obvezujem se, da se ne bom več počutil dolžnega in se obsojal za škrtega, stiskaškega in se ob tem počutil manjvredno, negativno, kadar bo nekdo drug nekaj plačal zame, namesto tega bom ponudil vračilo, če bo to zavrnjeno pa bom plačilo/uslugo sprejel in se usmeril v dihu tako, kot je najboljše za vse, brez občutkov dolžnosti, manjvrednosti, počaščenosti, ponižnosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar