Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil hrepeneti po partnerski zvezi, namesto da bi samemu sebi povrnil vse, kar verjamem da lahko dobim samo v partnerski zvezi.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil navezati se na določene osebe in jih označevati kot bolj pomembne in manj pomembne, namesto da bi dojel in razumel, da je dostojno življenje vseh enakovredno pomembno.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi kdo do mene ustvaril energetsko navezanost in me omejeval, namesto da bi spoznal in razumel, da se omejujem vedno sam in da lahko v takšnih situacijah pomagam pri odpravljanju teh energetskih konstruktov, tako da se usmerjam tako kot je praktično najboljše za vse.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah zavrniti prošnjo/željo nekoga, ker se bojim konfliktnih situacij, namesto da bi se usmeril in stal za tem, kar je praktično najboljše za vse.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil poskušati na drugih napraviti dober vtis, ker me je strah zavrnitve in ne-sprejemanja, namesto da bi sprejel samega sebe in vse okrog sebe enakovredno in se osredotočil na to, kar je praktično najboljše za vse. Zavedam se, da je zavrnitev/ne-sprejemanje konstrukt vsakega posameznika, ki si ga ustvari sam in z njim dejansko zavrača in razdvaja samega sebe.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se ob določenih ljudeh počutim bolje in ob drugih slabše, namesto da bi prenehal pogojevati svoje občutke z drugimi ljudmi in jih ustavil ter se usmeril v zavedno dihanje ter samo-odpuščanje in s tem ustavil/odpravil vse občutke in tako začel vse ljudi praktično enakovredno obravnavati.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti samega/osamljenega, kadar nisem z ljudmi in znanci, namesto da bi spoznal in razumel, da sem osamljen lahko samo v svojih mislih in da v fizični realnosti nisem nikoli sam, ker sem vedno enakovreden del vsega okrog sebe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar