Dan 183 - Reakcije ob pristopanju k ljudem

Prejšnji blog je v angleščini.

Opažam, da si še vedno ustvarjam čustvo strahu ob tem, ko nameravam pristopiti k ljudem, ki jih ne poznam in jih kaj vprašati ali jim kaj predstaviti. O tem sem že pisal, vendar bom še enkrat podrobneje pregledal vzroke za to, da jih lahko odpravim.

Odpustim si, da si nisem dovolil popolnoma zaupati samemu sebi, kadar pristopim k tujcem, da bi se o nečem pozanimal ali da bi jim nekaj predstavil. Ko opazim in se zavem, da ne zaupam popolnoma samemu sebi, kadar pristopam/nagovarjam tujce - se ustavim in diham.  Zavedam se, da ni popolnoma nobenega razloga za to, da bi dvomil vase, ker se s tem le sabotiram. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da vzpostavim popolnoma samozaupanje, kadar bom pristopil k tujcem, da jih kaj vprašam ali da jim kaj predstavim.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil pristopati k ljudem iz energetske želje in pričakovanja, da bom nekaj dosegel. Ko opazim in se zavem, da pristopam k ljudem z željo/pričakovanjem, da bom nekaj dosegel - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da si s to željo/pričakovanjem hkrati ustvarjam strah pred tem, da tega ne bi dosegel in strah pred tem, da se stvari ne bi odvile tako, kot sem si zamislil in predstavljal, kar se tako ali tako največkrat zgodi. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da k ljudem ne bom pristopal z energetsko željo/pričakovanjem, da bi nekaj dosegel. Namesto tega se bom usmerjal po zdravem razumu k splošnemu cilju, brez kakršnihkoli pričakovanj.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil zamišljati, kako naj bi izpadel moj pristop, kadar pristopam k ljudem, in se potem začel soditi in dvomiti vase, kadar se stvari ne odvijajo tako, kot sem si predstavljal. Ko opazim in se zavem, da si zamišljam, kako naj bi izpadel moj pristop k ljudem - se ustavim in diham. Zavedam se, da se tako ali tako v resnici stvari večinoma ne odvijejo tako, kot bi si predstavljal, zato nima nobenega smisla, da si to sploh zamišljam, ker se s tem samo pripravljam na posledično sojenje samega sebe. Obvezujem se, da bom pozoren na to, da si ne bom več zamišljal mojih pristopov k ljudem v zavedanju, da s tem sabotiram samega sebe. Namesto tega bom zavedno dihal in se prilagajal ljudem/stanju po zdravem razumu, v smeri moje namere, vendar brez pričakovanj.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si ljudem prikazati sebe kot večvrednega.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je posledično strah, da bi me ljudje dojeli kot manjvrednega.
Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati, da se v obeh primerih sam sodim kot manjvrednega ali večvrednega od drugih ljudi.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si, da bi me drugi odobravali in sprejemali.
Odpustim si, da sem si posledično ustvaril strah pred tem, da me drugi ne bi odobravali in sprejemali.
Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati, da se moram vedno sam sprejemati in odobravati, ker tega nihče ne more namesto mene.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je bilo strah, da bi me drugi zavrnili.
Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati, da sem se zavračal vedno sam. Zato se obvezujem, da si ne bom več ustvarjal strahu pred tem, da bi me drugi zavrnili. Hkrati se obvezujem, da se nikoli ne bom zavrnil sam in se sodil kot ne dovolj dobrega/manjvrednega/nevrednega. Namesto tega bom vedno pozoren na to, da se popolnoma sprejemam in ne sodim kot manjvrednega, tudi kadar me drugi v nečem zavrnejo ali ne vidijo kot primernega/dovolj dobrega ali celo kot manjvrednega.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je bilo strah, da bi v družbi koga užalil.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je bilo sram, kadar se v družbi koga užalil.
Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati, da si občutke vedno vsak ustvari sam, kjer so mu drugi le ogledalo.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je bilo strah, da bi se v družbi komu zameril.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti imeti prijatelje, ki bi me imeli radi namesto mene (lol) in mi pomagali (namesto mene).
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je bilo strah govoriti o stvareh, za katere vem, da jih drugi nočejo slišati in da bodo verjetno nanje odreagirali čustveno (jezno, užaljeno), samo zato, ker sem si želel biti v družbi priljubljen.
Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati, kako se zaradi želje po tem, da bi bil v družbi priljubljen, sabotiram in s tem izogibam odgovornosti za zdrav razum in vedenje po principu ne obravnavaj drugih tako, kot ne želiš biti obravnavan sam. Hkrati si odpustim, da si nisem dovolil spoznati in si priznati, kako s tem dopuščam zlorabe, ki jih ljudje počnemo, samo zato, ker sem želel biti v družbi priljubljen in ne povzročati čustvenih reakcij drugih. Spoznal sem in zavedam se, da to ni sprejemljivo, ker sem s tem sam enako odgovoren za vse zlorabe, ki jih dopuščam. Zato se obvezujem, da se v družbi ne bom več pretvarjal in bil tiho zgolj zato, da bi ohranjal svojo priljubljenost in da ne bi povzročal negativnih čustvenih reakcij. Namesto tega bom vedno pozoren, da stojim za principi, ki so najboljši za vse in da izpostavljam zlorabe, ki so sebične in zato nesprejemljive in zanje podajal primere rešitev, ki so najboljše za vse, ali pa odpiral vprašanja o tem, kaj mora vsak storiti za to, da se neka zloraba odpravi.

Odpustim si, da si nisem dovolil odpustiti si željo/idejo po tem, da bom pri ljudeh priljubljen. Ko opazim in se zavem, da si želim biti pri ljudeh priljubljen - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da priljubljenost nima nobenega pomena, saj je zgolj še ena želja po večvrednosti. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da se ne bom oklepal nikakršne želje po priljubljenosti, ampak da bom stal za principi, ki so najboljši za vse.

---

Vabljeni v mednarodno FaceBook skupino, kot tudi lokalno, slovensko FaceBook skupino, kjer boste našli še več samopodpornih spletnih dnevnikov.

Naučite se samo-odpuščanja in se osvobodite vseh svojih čustvenih bremen, strahov in umskih samo-omejitev, naučite se učinkovite samo-podpore in samo-direkcije in postanite sam svoj vodja: Desteni'I'Process Lite, na kratko DIP Lite, je brezplačen spletni tečaj, kjer so omenjena orodja predstavljena na enostaven in zabaven način.

Predlog sistemske rešitve za zagotovitev dostojnega življenja vsem: Living Income Guaranteed (LIG)
Opis je na voljo tudi v slovenščini: Predlog za Zagotovljen Življenjski Dohodek (ZŽD / LIG)

Dan 63 - Pozornost, primerjanje

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil iskati pozornost in družbo, še posebej od žensk, da bi se skozi njihovo potrditev in sprejemanje počutil bolje in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil družabne aktivnosti s prijatelji definirati kot bolj pozitivne, zabavne, kot aktivnosti, ki jih počnem sam ali z neznanci.

Obvezujem se, da aktivnosti, v katerih sodelujejo prijatelji, znanci ne bom več definiral kot pozitivne, bolj zabavne in večvredne in da ne bom več od drugih iskal pozornosti in potrditev, ampak si bom pozornost namenil sam in se usmerjal v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ustvarjati pričakovanja do aktivnosti, ki jih bom počel s prijatelji, znanci in jim pripisovati pozitiven naboj ter se jih posledično veseliti in se ob tem počutiti več kot, ter aktivnostim, ki jih bom počel sam pripisovati nevtralen, negativen naboj in se ob njih počutiti osamljeno, manjvredno. Spoznal sem in razumem, da od prijateljev, znancev, ob druženju z njimi, pričakujem pozornost in sprejemanje, pri čemer temu pripisujem pozitiven energetski naboj, kjer se počutim več kot, namesto da bi se usmerjal v dihu.

Obvezujem se, da si ne bom več ustvarjal pričakovanja do prijateljev, znancev, ljudi, da me bodo sprejemali in mi dajali pozornost ter da si ne bom več do aktivnosti, ki jih bom počel skupaj z drugimi ustvarjal pričakovanja po pozornosti in sprejemanju in temu pripisoval pozitiven naboj. Namesto tega se bom usmerjal v dihu po zdravem razumu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil žensko družbo definirati kot bolj zabavno, zanimivo od moške družbe, ker v tem vidim priložnost, da dobim od njih pozornost in sprejemanje, ob čemer se počutim pozitivno, več kot, ker to dojemam kot dokaz, da sem dovolj dober, zanimiv, večvreden, enakovreden ostalim moškim, s katerimi se primerjam in ob njih počutim manjvrednega.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil primerjati se z drugimi moškimi, še posebej v družbi žensk, in se ob njih počutiti manjvrednega, ker jih definiram kot lepše, pametnejše, bolj izkušene, bogatejše, močnejše itd. Zavedam se, da s tem ustvarjam in sodelujem v energetski polarnosti uma, kjer skušam ustvarjeno manjvrednost kompenzirati z občutkom večvrednosti ob tem, da dobim pozornost, potrditev, sprejemanje od žensk ali drugih moških.

Obvezujem se, da se ne bom več primerjal z drugimi moškimi in da hkrati ne bom več iskal pozornosti od žensk, zato da bi se počutil večvrednega, enakovrednega. Namesto tega se bom usmerjal v dihu.

Junij 2012 - Dan 19 - Odvisnost od energetskih zvez

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da ne zmorem biti samozadosten in da potrebujem partnerja,  da zadovolji moje potrebe.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil hrepeneti po partnerski zvezi, namesto da bi samemu sebi povrnil vse, kar verjamem da lahko dobim samo v partnerski zvezi.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil navezati se na določene osebe in jih označevati kot bolj pomembne in manj pomembne, namesto da bi dojel in razumel, da je dostojno življenje vseh enakovredno pomembno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi kdo do mene ustvaril energetsko navezanost in me omejeval, namesto da bi spoznal in razumel, da se omejujem vedno sam in da lahko v takšnih situacijah pomagam pri odpravljanju teh energetskih konstruktov, tako da se usmerjam tako kot je praktično najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah zavrniti prošnjo/željo nekoga, ker se bojim konfliktnih situacij, namesto da bi se usmeril in stal za tem, kar je praktično najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil poskušati na drugih napraviti dober vtis, ker me je strah zavrnitve in ne-sprejemanja, namesto da bi sprejel samega sebe in vse okrog sebe enakovredno in se osredotočil na to, kar je praktično najboljše za vse. Zavedam se, da je zavrnitev/ne-sprejemanje konstrukt vsakega posameznika, ki si ga ustvari sam in z njim dejansko zavrača in razdvaja samega sebe.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se ob določenih ljudeh počutim bolje in ob drugih slabše, namesto da bi prenehal pogojevati svoje občutke z drugimi ljudmi in jih ustavil ter se usmeril v zavedno dihanje ter samo-odpuščanje in s tem ustavil/odpravil vse občutke in tako začel vse ljudi praktično enakovredno obravnavati.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti samega/osamljenega, kadar nisem z ljudmi in znanci, namesto da bi spoznal in razumel, da sem osamljen lahko samo v svojih mislih in da v fizični realnosti nisem nikoli sam, ker sem vedno enakovreden del vsega okrog sebe.

April 2012 - Dan 2 - Prijatelji in tujci

Ljudi, ki jih označujem za prijatelje, še vedno označujem kot 'večvredne' in se želim z njimi družiti, ker pri njih iščem zabavo, dobro počutje (občutke), varnost, prepoznavo in potrditev. Vse to si moram ustvariti sam pri sebi, saj me drugače te želje in hotenja zaslepijo pri vzpostavljanju samo-direkcije po principu zdrave pameti in tega, kar je praktično najboljše za vse nas. Prav tako me je strah, da si tega ne bom mogel sam ustvariti, če bom ostal sam oz. ne bom imel prijateljev, kar je samo-prevara oz. poskus samo-manipulacije, da mi ne bi bilo treba prevzeti odgovornost za te samo-ustvarjene miselne vzorce.

• Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil hoteti/želeti/hrepeneti po prijateljih in druženju z njimi, zato da bi pri njih našel občutke sreče, varnosti, prepoznave in sprejemanja, namesto da bi spoznal, da nič od tega ne potrebujem, ker sem vse to že sam, saj te občutke sam ustvarjam in si jih dejansko sploh ne potrebujem ustvarjati.
• Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil hoteti/želeti/hrepeneti po posebnih prijateljih in skupinah, s katerimi bi se poistovetil, namesto da bi spoznal, da že obstajam v enosti in enakovrednosti z življenjem in sem del njega in se za to ne rabim z ničemer identificirati in v ničemer iskati lastne potrditve.
• Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil označevati določene ljudi kot prijatelje/več vredne in druge kot tujce/sovražnike/manj vredne, glede na to kako dolgo jih poznam in kako jih ocenjujem, namesto da bi ustavil vse predsodke in strahove in spoznal, da smo vsi enakovredni.
• Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da sem lahko srečen, varen, prepoznan in sprejet samo ob skupini ljudi, ki jih označujem kot posebne prijatelje, namesto da bi spoznal, da lahko ustavim vsa hrepenenja po teh občutkih, saj jih ne potrebujem.
• Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da zamujam priložnost za zabavo, kadar nisem s 'posebnimi prijatelji', namesto da bi spoznal, da si občutke zabave ustvarjam sam in zato niso pogojeni z zunanjimi vplivi. 
• Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil občutke strahu ob misli, da ne bom imel občutkov sreče, varnosti, prepoznave in sprejemanja, namesto da bi spoznal, da teh občutkov sploh ne potrebujem, ker mi brez njih popolnoma nič ne manjka in ker si jih lahko kadarkoli ustvarim sam.
• Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da na moje odločitve o tem, kje bom živel, študiral, delal in kaj bom počel, vplivajo moji strahovi o tem, da ne bom več s prijatelji in da bom zato osamljen in zamorjen, namesto da bi ustavil vse strahove in hrepenenja po posebnih prijateljih in bil sam do vseh prijateljski.

•  Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil občutke strahu ob nepoznanih ljudeh, ker me je strah njihove zavrnitve/obsojanja, ker še vedno iščem potrditev, namesto da bi ustavil želje po potrditvi s strani drugih in se sam sprejel v enosti in enakovrednosti z življenjem.
• Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da moram biti s tujci previden ko govorim, ker me je strah da bi kakšno mojo informacijo uporabili proti meni ali pa se počutili užaljeno, namesto da bi v njih videl sebe in se z njimi enakovredno pogovarjal tako, ko bi želel da se nekdo drug z mano.
• Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ob tujcih presojati in obsojati lastne misli, preden jih izgovorim, da bi jih ocenil ali so smiselne, 'pravilne' in primerne, ker me je strah zavrnitve in obsojanja, da sem neumen in manjvreden, namesto da bi sam prenehal označevati ljudi, ki govorijo nesmiselne, 'neprave' in neprimerne stvari, kot neumne in manjvredne in s tem tudi sebe.