Prikaz objav z oznako kolegi. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako kolegi. Pokaži vse objave

10.01.2014

Dan 183 - Reakcije ob pristopanju k ljudem


Opažam, da si še vedno ustvarjam čustvo strahu ob tem, ko nameravam pristopiti k ljudem, ki jih ne poznam in jih kaj vprašati ali jim kaj predstaviti. O tem sem že pisal, vendar bom še enkrat podrobneje pregledal vzroke za to, da jih lahko odpravim.

Odpustim si, da si nisem dovolil popolnoma zaupati samemu sebi, kadar pristopim k tujcem, da bi se o nečem pozanimal ali da bi jim nekaj predstavil. Ko opazim in se zavem, da ne zaupam popolnoma samemu sebi, kadar pristopam/nagovarjam tujce - se ustavim in diham.  Zavedam se, da ni popolnoma nobenega razloga za to, da bi dvomil vase, ker se s tem le sabotiram. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da vzpostavim popolnoma samozaupanje, kadar bom pristopil k tujcem, da jih kaj vprašam ali da jim kaj predstavim.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil pristopati k ljudem iz energetske želje in pričakovanja, da bom nekaj dosegel. Ko opazim in se zavem, da pristopam k ljudem z željo/pričakovanjem, da bom nekaj dosegel - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da si s to željo/pričakovanjem hkrati ustvarjam strah pred tem, da tega ne bi dosegel in strah pred tem, da se stvari ne bi odvile tako, kot sem si zamislil in predstavljal, kar se tako ali tako največkrat zgodi. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da k ljudem ne bom pristopal z energetsko željo/pričakovanjem, da bi nekaj dosegel. Namesto tega se bom usmerjal po zdravem razumu k splošnemu cilju, brez kakršnihkoli pričakovanj.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil zamišljati, kako naj bi izpadel moj pristop, kadar pristopam k ljudem, in se potem začel soditi in dvomiti vase, kadar se stvari ne odvijajo tako, kot sem si predstavljal. Ko opazim in se zavem, da si zamišljam, kako naj bi izpadel moj pristop k ljudem - se ustavim in diham. Zavedam se, da se tako ali tako v resnici stvari večinoma ne odvijejo tako, kot bi si predstavljal, zato nima nobenega smisla, da si to sploh zamišljam, ker se s tem samo pripravljam na posledično sojenje samega sebe. Obvezujem se, da bom pozoren na to, da si ne bom več zamišljal mojih pristopov k ljudem v zavedanju, da s tem sabotiram samega sebe. Namesto tega bom zavedno dihal in se prilagajal ljudem/stanju po zdravem razumu, v smeri moje namere, vendar brez pričakovanj.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si ljudem prikazati sebe kot večvrednega.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je posledično strah, da bi me ljudje dojeli kot manjvrednega.
Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati, da se v obeh primerih sam sodim kot manjvrednega ali večvrednega od drugih ljudi.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si, da bi me drugi odobravali in sprejemali.
Odpustim si, da sem si posledično ustvaril strah pred tem, da me drugi ne bi odobravali in sprejemali.
Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati, da se moram vedno sam sprejemati in odobravati, ker tega nihče ne more namesto mene.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je bilo strah, da bi me drugi zavrnili.
Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati, da sem se zavračal vedno sam. Zato se obvezujem, da si ne bom več ustvarjal strahu pred tem, da bi me drugi zavrnili. Hkrati se obvezujem, da se nikoli ne bom zavrnil sam in se sodil kot ne dovolj dobrega/manjvrednega/nevrednega. Namesto tega bom vedno pozoren na to, da se popolnoma sprejemam in ne sodim kot manjvrednega, tudi kadar me drugi v nečem zavrnejo ali ne vidijo kot primernega/dovolj dobrega ali celo kot manjvrednega.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je bilo strah, da bi v družbi koga užalil.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je bilo sram, kadar se v družbi koga užalil.
Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati, da si občutke vedno vsak ustvari sam, kjer so mu drugi le ogledalo.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je bilo strah, da bi se v družbi komu zameril.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti imeti prijatelje, ki bi me imeli radi namesto mene (lol) in mi pomagali (namesto mene).
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je bilo strah govoriti o stvareh, za katere vem, da jih drugi nočejo slišati in da bodo verjetno nanje odreagirali čustveno (jezno, užaljeno), samo zato, ker sem si želel biti v družbi priljubljen.
Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati, kako se zaradi želje po tem, da bi bil v družbi priljubljen, sabotiram in s tem izogibam odgovornosti za zdrav razum in vedenje po principu ne obravnavaj drugih tako, kot ne želiš biti obravnavan sam. Hkrati si odpustim, da si nisem dovolil spoznati in si priznati, kako s tem dopuščam zlorabe, ki jih ljudje počnemo, samo zato, ker sem želel biti v družbi priljubljen in ne povzročati čustvenih reakcij drugih. Spoznal sem in zavedam se, da to ni sprejemljivo, ker sem s tem sam enako odgovoren za vse zlorabe, ki jih dopuščam. Zato se obvezujem, da se v družbi ne bom več pretvarjal in bil tiho zgolj zato, da bi ohranjal svojo priljubljenost in da ne bi povzročal negativnih čustvenih reakcij. Namesto tega bom vedno pozoren, da stojim za principi, ki so najboljši za vse in da izpostavljam zlorabe, ki so sebične in zato nesprejemljive in zanje podajal primere rešitev, ki so najboljše za vse, ali pa odpiral vprašanja o tem, kaj mora vsak storiti za to, da se neka zloraba odpravi.

Odpustim si, da si nisem dovolil odpustiti si željo/idejo po tem, da bom pri ljudeh priljubljen. Ko opazim in se zavem, da si želim biti pri ljudeh priljubljen - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da priljubljenost nima nobenega pomena, saj je zgolj še ena želja po večvrednosti. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da se ne bom oklepal nikakršne želje po priljubljenosti, ampak da bom stal za principi, ki so najboljši za vse.

---

Vabljeni v mednarodno FaceBook skupino, kot tudi lokalno, slovensko FaceBook skupino, kjer boste našli še več samopodpornih spletnih dnevnikov.

Naučite se samo-odpuščanja in se osvobodite vseh svojih čustvenih bremen, strahov in umskih samo-omejitev, naučite se učinkovite samo-podpore in samo-direkcije in postanite sam svoj vodja: Desteni'I'Process Lite, na kratko DIP Lite, je brezplačen spletni tečaj, kjer so omenjena orodja predstavljena na enostaven in zabaven način.

Predlog sistemske rešitve za zagotovitev dostojnega življenja vsem: Living Income Guaranteed (LIG)
Opis je na voljo tudi v slovenščini: Predlog za Zagotovljen Življenjski Dohodek (ZŽD / LIG)

10.19.2013

Dan 111 - O čem se pogovarjamo?

Se ljudje sploh zavedamo, o čem se vsak dan pogovarjamo? Kaj je naš glavni cilj pogovorov? Težimo v pogovorih k resnici, k samo-odkritosti, k rešitvam, ki so najboljše za vse nas? Ne. Vsak dan opazujem, o čem se ljudje pogovarjamo. V naših pogovorih in izgovorjenih ali pisanih besedah se odražajo naše namere in te so v veliki večini povezane le z lastnim interesom. Ko se samo-iskreno opazujemo, vidimo, da so naši pogovori neposredno povezani z našimi mislimi in občutki, ki si jih pred tem in ob tem ustvarjamo, v vsakem pa se skriva naša samo-ustvarjena odvisnost od specifičnega lastnega interesa, katerega posledica je ta, da pri doseganju le-tega zanemarjamo in zlorabljamo druge, ker nam je najbolj pomembno le to, da zadostimo svojim umsko-energetskim potrebam po določenem dobrem občutku. Recimo:

V tišini stojimo s kolegi. Postane nam neprijetno, ker tišino med ljudmi označujemo kot nekaj sramotnega, turobnega, žalostnega. Zato začnemo razmišljati, o čem bi se lahko pogovarjali, da bi se ob tem bolje počutili. Omenimo nedavno nogometno tekmo, na kateri je zmagala ekipa, za katero smo se že enkrat prej odločili, da se nam zdi večvredna od drugih in smo se zato začeli z njo poistovečati. Ob tem podoživimo in si poustvarimo pozitiven občutek večvrednosti, ki smo ga doživeli, ko smo tekmo gledali in je naša ekipa zmagala. Nato začnejo vsi prispevati svoja mnenja in mi se počutimo dolžni braniti 'ugled' in namišljeno večvrednost 'naše' ekipe, saj se ob vsaki kritiki, ki zbija našo namišljeno večvrednost naše ekipe, počutimo manjvredno, sramotno. Tega pa nočemo, ker smo takšne občutke definirali kot negativne in neprijetne. Tako v pogovoru vedno težimo k 'zmagi' nad drugimi in k temu, da se sami počutimo večvredno na račun drugih, ki se morajo posledično ob tem počutiti manjvredno.

Podobno se lahko pogovarjamo o novicah, čenčah, lastnih izkušnjah, o vremenu in tako dalje in tako naprej, kjer vedno težimo k nekemu lastnemu pozitivnemu občutku zadovoljstva na račun drugih. V skrajnih primerih se lahko razjezimo, stepemo, komu zamerimo in v vseh pogledih delujemo tako, da izkoriščamo druge v lastno korist, v obliki dobrih občutkov ali denarja. V samo-iskrenosti lahko vidimo, da so dobri in slabi občutki ter denar zelo tesno povezani, saj se tako ali drugače v praksi odražajo eden z drugim in drugi s prvim. V vseh teh pogovornih kolobocijah in namerah, ki so dejansko osebne vojne, ki izhajajo iz naših osebnih miselnih samogovorov in kjer vse jemljemo osebno, popolnoma pozabimo na stvarno realnost, na zdrav razum, na soljudi in na to, kar je najboljše za vse. Pozabimo na dihanje, pozabimo na resničen svet, ker neprestano obstajamo v svoji glavi, v svojih mislih in občutkih, kjer vedno iščemo zgolj in le osebni interes na račun drugih, da bi se dobro/orgazmično počutili in imeli več denarja. Seveda ne smemo pozabiti še na strah, tega si vselej ustvarjamo ob misli na to, da bi nas lahko kdo prikrajšal za naše dobre/orgazmične občutke in naš denar. In zakaj nas je strah? Zato, ker sami to počnemo drugim, ker sami druge prikrajšujemo za njihove dobre/orgazmične občutke in njihov denar, saj tako delujemo vsak dan. In tako smo po lastni podobi ustvarili cel sistem v katerem živimo, monetarni in politični. Zato obstajajo večvredni in manjvredni, zmagovalci in poraženci, bogati in revni ter vojne in nasilje, vse dokler ne bom jaz spremenil svojih lastnih vzorcev, dokler ne bomo vsi spremenili svojih lastnih vzorcev razmišljanja in praktičnega vedenja tako, da bomo delovali v skladu s principom 'obravnavaj druge tako, kot želiš biti sam'. Za to pa potrebujemo samo-iskrenost, samo-odpuščanje in samo-korekcijo, kjer prevzamemo odgovornost zase kot živo bitje, se zavemo svoje enakovrednosti z vsem življenjem in za svoj cilj postavimo le to, kar je najboljše za vse življenje, ker smo dojeli, da je to hkrati tudi najboljše za nas kot enakovreden del življenja.

Dokler si želimo večvrednosti, pa naj bo to v obliki primerjanja, občutkov, denarja ali česarkoli, toliko časa bomo tudi manjvredni, saj eno ne more obstajati brez drugega. Bogati ne morejo obstajati brez revnih, zmagovalci ne brez poražencev. Obstaja zgolj in samo en način, kako smo lahko vsi zmagovalci v vseh pogledih: to se zgodi takrat, ko vsi prepoznamo enakovrednost življenja drug v drugemu in se začnemo v vseh pogledih praktično obravnavati tako, kot bi želeli biti sami obravnavani, če bi bili na mestu kogarkoli drugega. Tako enostavno je to, pa vendar nihče tega ne razume. To pa zato, ker imamo 'oprane možgane'.

Samo-iskrena samo-korekcija je proces, pri katerem si lahko pomagamo z brezplačnimi orodij, ki so ustvarjena ravno za ta namen. Vabim vse, da preizkusite brezplačen spletni tečaj, kjer vam bo dodeljen tudi osebni inštruktor, ki bo pomagal na podlagi lastnih izkušenj:

http://lite.desteniiprocess.com/