Dan 61 - Živeti 'preprosto' in delati le to, kar me veseli

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si 'preprostega' življenja, kjer bi lahko počel le to, kar me veseli, namesto da bi spoznal in razumel, da je to kar me veseli trenutno pogojeno z mojimi občutki in definicijami, ki sem jih sprejel skozi um/ego, s čimer se jim podrejam in se ločujem od fizične realnosti ter prelagam odgovornost zase in za zlorabe, ki jih ljudje počnemo vsak dan skozi podpiranje sistema neenakovrednosti in izkoriščanja. Zavedam se, da je početi le to, kar te veseli, egoistično, ker s tem namerno ignoriram stanje sveta, namesto da bi stal kot primer spremembe in rešitve za svet in se usmerjal po zdravem razumu tako, kot je najboljše za vse, da čim prej zagotovimo vsem dostojno življenje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil pozitivnim občutkom, sproščanju, zabavi, spanju, počivanju dajati in pripisovati večji pomen od usmerjanja samega sebe v aktivnostih kot so branja, pisanje, reševanja nalog tečaja DIP, deljenja blogov itd. Zavedam se, da se s tem izmikam samo-odgovornosti, da odpravim svojo podrejenost do in odvisnost od občutkov in umsko-zavestnega sistema in da tako postanem čim bolj učinkovit primer spremembe človeka, ki vedno stoji v enosti in enakovrednosti z vsem in se ravna po zdravem razumu tako, kot je najboljše za vse, da bomo čim prej zagotovili dostojno življenje vse.

Odpustim si, da si nisem dovolil odpustiti in odpraviti svoje ideje, želje po tem, kako bi žele, hotel, da moje življenje poteka, kakor sem videl pri družini, sorodnikih, prijateljih, televiziji. Zavedam se, da bi s tem le nadaljeval vzorce, ki so nas pripeljali do situacije, v kateri je svet danes, kjer se vsak dan dogajajo zlorabe in se uničuje svet, narava, zato ker nihče noče prevzeti odgovornosti in poiskati rešitve ter živeti na praktičen način tako, kot je najboljše za vse, da bomo vsi lahko živeli dostojno, v enosti in enakovrednosti.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovoli želeti, hoteti si živeti po enakih in podobnih vzorcih kot moji starši, družina, prijatelji in drugi 'normalni' ljudje, namesto da bi spoznal in se zavedal, da so ravno ti 'normalni' vzorci življenja pripeljali do zlorab in stanja sveta, kot ga poznamo danes, kjer se vse borimo za preživetje, denar, in zlorabljamo drug drugega in zemljo, namesto da bi se spremenili in drug drugemu pomagali k samo-spremembi, da začnemo živeti tako, kot je najboljše za vse in ustvarimo sistem, ki bo vsem zagotovil dostojno življenje.

Odpustim si da sem sprejel in si dovolil zavidati ljudem, ki živijo 'normalno' življenje in ignorirajo stanje sveta in so nevedni ali pa se delajo nevedne in nočejo sprejeti odgovornosti zase in svet. Zavedam se, da si s tem želim tega, da se tudi meni ne bi bilo treba spremeniti in biti samo-iskren. Spoznal sem in zavedam se, da bolj kot prelagam samo-odgovornost in bolj kot gledam le nase, slabše bo stanje sveta in večje bolečine, muke, strah in travme bom doživljal, ker se bom neprestano bal izgubiti svoj način življenja, svoje življenjske vzorce, navade in svojo odvisnost od energetskih občutkov pozitivnosti, nevtralnosti in negativnosti, katerim se podrejam in jim dovoljujem, da me usmerjajo, namesto da bi se usmerjal sam v dihu, tako kot je praktično najboljše za vse.

Obvezujem se, da bom vsak da sproti odpravljal svojo odvisnost od energij, občutkov skozi pisanje in samo-odpuščanje ter samokorekcijo, da se osvobodim podrejenosti umu/egu in postanem samo-direktiven v vsakem trenutku diha, da bom lahko najbolj učinkovit pri spremembah in aktivnostih, ki so potrebne za vpeljavo sistema, ki bo vsem zagotovil dostojno življenje v enosti in enakovrednosti.

2011 - Sledenje svojim dobrim občutkom je slepilo

V življenju si želimo dobrih, "pozitivnih" in razburljivih občutkov, ker si želimo zanimivega, veselega in vznemirljivega življenja. Toda kaj se zgodi, ko pozabimo na našo samoodgovornost do lastnih občutkov in želja in začnemo verjeti, da so te posledica nekega zunanjega vpliva? Pa poglejmo.

Ljudje hitro pozabimo oz. se največkrat sploh ne zavedamo, da si želje in občutke ustvarjamo sami. Kot sem že kdaj razlagal, z ustvarjanjem misli (razmišljanjem) si prikličemo slike in spomine, ki so povezani z občutki, katere smo popredalčkali v dve polarnosti. Na eni strani imamo "dobre", "pozitivne" občutke in emocije, na drugi pa "negativne", "slabe". Ker smo večino časa neiskreni do samega sebe, začnemo verjeti, da si misli, čustva in občutke ne ustvarjamo sami, ampak da so to posledica nekega zunanjega dejavnika, nad čimer mi nimamo vpliva (= prelaganje odgovornosti). Nato začnemo težiti samo k izkušnjam, pri katerih si ustvarimo "dobre", "pozitivne" občutke in čustva. "Slabih" misli, čustev in občutkov pa se poskušamo izogibati. To pomeni, da se poskušamo izogibati dogodkov in izkušenj, ob katerih si ustvarjamo "slabe", "negativne" misli, čustva in občutke in se pri tem pretvarjamo, da nad njimi nimamo vpliva. Z malo zdravega razuma hitro ugotovimo, kako daleč resnično seže človeška neumnost v smislu prelaganja odgovornosti, celo za svoje lastne misli in občutke.

Če malo pogledamo okrog sebe vidimo, kako vsi ljudje iščejo zabavo in dobre občutke v nekih zunanjih manifestacijah, kot so športno navijanje, popivanje, iskanje "ljubezenskih" seksualnih priložnosti, gledanje TV-ja, nakupovanje, obrekovanje in tako dalje in tako naprej.

Razumeti moramo, da smo sami odgovorni za naše misli, občutke in čustva, s tem pa smo torej sami odgovorni za to, kako se počutimo, ne glede na okoliščine. Seveda se polovica Zemljanov, ki vsak dan strada, ne bo dobro počutila, ker občutijo fizično bolečino. Ne smemo torej zamešati fizičnih občutkov z energetskimi občutki, ki si jih sami ustvarjamo skozi misli in čustva.

Če torej ne prevzamemo odgovornosti za svoje misli ter občutke in sledimo ter težimo le k situacijam, ki nam navidezno ustvarjajo dobre občutke, potem se zaslepimo in postanemo egoističen robot, ki se ne zmeni za nič kaj drugega kot to, kje, kdaj in kako bo spet našel nek "dober občutek" v neki zunanji manifestaciji, namesto da bi prevzeli odgovornost zase in si prenehali ustvarjati misli in občutke in jih definirati kot slabe in dobre. Namesto tega je veliko bolje, če se osredotočimo na sedanji trenutek vsakega našega vdiha in izdiha in se naučimo uživati s samim seboj in biti zadovoljen s samim seboj v vsaki situaciji, tako da vedno počnemo stvari tako, da so njihove posledice najboljše za vse. Potem ne rabimo nobenih zunanjih dejavnikov, preko katerih bi si v neiskrenosti do samega sebe ustvarjali polaritetne energetske čustvene manifestacije, ki bi nas potem usmerjale namesto nas.

Poznamo pa tudi še večje (ne)umnost, ko recimo ljudje navidezno prevzamejo odgovornost za svoje misli in občutke in si začnejo zavestno ponavljati le tiste, ki so jih definirali kot "pozitivne" in "dobre". Tako vidijo le "pozitivno" realnost, tisto "negativno" (lakota, revščina, vojne, zlorabe...)  pa kar čudežno odmislijo in se je izogibajo, kot da to v resnici sploh ne bi obstajalo. Takšen človek ne bo nikoli prevzel odgovornosti zase in za to kar se v svetu dogaja in bo zato zgolj nadaljeval svoje zasanjano življenje, pri čemer bo v resnici podpiral svet, takšen kot je zdaj, poln zlorab in revščine, ker se ne bo zavzel za praktične rešitve, ki bodo to odpravile.

Ne sledite torej svojim samo-namišljenim "dobrim" notranjim občutkom oz. "notranjemu glasu", ki vam pravi to in ono in vas želi popeljati do nirvane in dobrih čustev in občutkov, razen če želite postati popoln samo-omejen robot lastnih umskih in čustvenih kreacij.

Pomagajte si z zavednim dihanjem, s samo-odpuščanjem, napišite si svoje miselne in čustvene vzorce na papir in naredite samo-korekcijo. Prevzemite odgovornost zase, nihče drug je ne more. Veliko primerov lahko najdete, kako to počnemo Destonijci. Skratka, ne dopustite si, da bi se še naprej slepili in bili neiskreni do samega sebe, ne bežite pred samo-odgovornostjo, saj vas bo to pripeljalo v obup in neželene situacije, v skrajnem primeru pa kakšno umobolnico. Tam vam z vsemi strupi, pardon, "zdravili", vsekakor ne bodo nič kaj pomagali, ker smo si naše umske motnje samo-zaslepljenosti sami ustvarili, kar pomeni, da si jih moramo tudi sami odpraviti s samo-iskrenostjo in samo-odgovornostjo. Z zunanjimi "zdravili" si jih lahko zgolj začasno potlačimo, kar negativne posledice še poslabša.

Uporabljajte naša predlagana orodja samo-iskrenosti, samo-odpuščanja in samo-korekcijske prakse in postanite praktivist za dostojno življenje vseh na Zemlji. Vse ostalo je zguba časa in denarja...