2011 - Gledanje v TV

Televizija in 'gledanje televizije' sta zanimivi manifestaciji. Ta naprava je tako kot vse ostale odraz človeštva in predstavlja ogledalo vsakemu, ki si jo ogleduje. Povem vam, kaj sem spoznal ob gledanju v fotofon (televizijo).

Televizija je 'dolgočasna'; Več kot je programov, bolj so vsi enaki. Zakaj? Na televiziji vedno ponavljajo eno in isto. V nadaljevankah in filmih vedno iste zgodbe o ljubezni in sovraštvu in vseh njunih izpeljankah, ki temeljijo na umski polarnosti. V dokumentarnih oddajah vedno isto o tem, kako čudovito je zasnovan naš svet, kjer se vsako zlorabljanje poveličuje in opravičuje ali pa kar spregleda, z zaključki o tem kako pametni in posebni smo ljudje in kako hkrati nič ne vemo. V športu vedno iste polarnosti med zmago in porazom. V informativnih oddajah vedno bolj nazorno prikazujejo zlorabe med ljudmi. Skratka, televizija ja eno samo veliko ponavljanje enega in istega. Kakšen vpliv ima to na človeka?

Naredi ga neodgovornega in apatičnega. Enako kot vera. Če otroku od malega vcepljaš v glavo, da je grešen, da se mora bati boga, da mora prositi odpuščanja in da mu je vse usojeno, da si sam ne more pomagati in da mora vedno ubogati avtoriteto... Potem bo človek s časoma tem človeškim izmišljotinam začel verjeti in jih bo jemal kot samoumevna dejstva, ki se jih ne da popraviti ali spremeniti, zato bo postal brezbrižen in apatičen ali pa še slabše, branil jih bo z orožjem kot del svoje kulture. Popolnoma enako je s televizijo. Če se ljudem od malega vcepljajo v glavo umske polarnosti, da je za mir potrebna vojna (vojska), da je človek čustveno bitje ljubezni in sovraštva in nad tem nima nadzora, da je tekmovalnost v naravi ljudi in da mora biti zmagovalec samo eden, da je človek privzeto hudoben, grabežljiv in zlorabljajoč in zato potrebuje nekoga, ki mu vlada... potem bo človek s časoma to sprejel kot samoumevno dejstvo, nad katerim nima nadzora in katerega se ne da spremeniti. Zato se bo vdal v usodo in še naprej spremljal TV program in ga jemal kot nekakšno slabo šalo na lasten račun.

Veliko ljudi nekje globoko v sebi razume, kaj govorim, pa še vedno brezbrižno in apatično gledajo televizijo. Zakaj? Ker so tako naučeni, sprogramirani. Sodoben človek pooseblja organskega robota, računalnik z vhodno-izhodnim sistemom, ki za vsako vhodno informacijo odreagira tako, kot je bil naučen. Naučeni pa smo umskih polarnosti, kot sem jih omenil zgoraj: za mir je potrebna vojna (vojska), nad čustvi človek nima nadzora, po naravi je človek tekmovalen in nevaren, grabežljiv in zato potrebuje vladarja, itd. Vse to so človeške izmišljotine, ki jim ljudje verjamejo, ker so jim bile vedno znova in znova in znova vcepljane v glavo in ki so jih sami videli povsod in pri vseh ljudeh, ker ljudje drug drugega programiramo (posiljujemo) z lastnimi izmišljotinami. Človeški organski robot je suženj samemu sebi.

Sam sem v skupini Desteni spoznal, kako samoodgovornost in samoiskrenost omogočita človeku, da se reprogramira po lastni volji. Zato se programiram v skladu s principom Enosti in Enakovrednosti ter kar je Najboljše za Vse. Vpeljava Enakovrednega Denarnega Sistema bo tudi tistim, ki se trenutno nenehno borijo za preživetje, omogočila, da spoznajo svoje pravo stanje in se osvobodijo svojih umskih kletk. Zato bo to naša prva stopnja pri vzpostavljanju raja na zemlji. S tem bomo zagotovili vsem enakovreden dostop do življenskih potrebščin za dostojno življenje, kar bo posamezniku zagotovilo čas za ponovno ovrednotenje vseh svojih navad in umskih vzorcev, da se bo lahko posvetil svojemu osvobajanju iz lastne umske kletke, namesto da jo preko denarja poskuša vsiliti drugim. S tem bomo ljudje prvič v zgodovini človeštva iz nas izkoreninili strah in boj po preživetju, kar nam bo omogočilo da spoznamo kaj resnično pomeni živeti in biti živ. Pridruži se nam in prispevaj k razvoju novega sistema, v katerem bo življenje ovrednoteno z življenjem in ne z denarjem. Enakovredni Denarni Sistem.

2011 - Moja smrt

Že od nekdaj, še preden sem spoznal skupino Desteni, sem veliko razmišljal o življenju, obstoju in smrti. Opazil sem, da je ogromno stvari, ki jih ljudje sploh ne razumemo, kljub temu pa se večina obnaša tako, kot da je to nekaj normalnega ali še slabše, kot da jim je vse jasno. Največ je seveda tistih, ki dejstvo o svojem nerazumevanju sebe in vsega okrog sebe kar ignorirajo. Kmalu sem dojel, da starost človeka nima nobene zveze z modrostjo slednjega v smislu razumevanja življenja, obstoja in smrti. Zato sem začel raziskovati vsa možna področja, ki se tega dotikajo in vsa dognanja in dejstva smiselno povezati v nakaj celovitega. Sam pri sebi sem to poimenoval sestavljanje/iskanje dokončne resnice. Torej resnice tega, kdo sem jaz in kdo smo posledično mi vsi v kontekstu vsega kar obstaja. V bistvu mi je to tudi uspelo, saj sem na 'koncu' dojel, da smo vsi Enostni in Enakovredni in kot taki ne moremo prenehati obstajati (v najslabšem primeru se lahko zgolj vsi resetiramo v singularnost). Pri tem pa sem pozabil na bistveno stvar: praktično življenje tega spoznanja. Potem sem spet malo zabluzil v blodnjah svojega uma, nakar sem na mojo veliko veselje in srečo odkril skupino Desteni, ki predstavlja točno to: praktično življenje spoznanja, da smo vsi Enostni in Enakovredni. V bistvu predstavlja še veliko več, saj je Destonijcem v svojih raziskavah s pomočjo portala uspelo odkriti razne podrobnosti o tem, zakaj smo danes takšni kot smo in kako smo do tega prišli, kar da človeku še jasnejši vpogled v samega sebe in še večjo motivacijo za to, da vsi skupaj enkrat za vselej odpravimo naše blodnje in ustvarimo najboljše življenske razmere za vse in za zmeraj. Skratka odpravimo vse naše zlorabe drug drugega in torej nas samih preko naših blodenj, ki izhajajo iz nerazumavanja samega sebe. Življenje je zelo enostavno, ko se začneš dojemati in odpravljati svoje umske blodnje. Ko spoznaš, da si za vsa svoja prepričanja, verovanja, samodefinicije in ostale umotvore kriv sam in jih lahko tako preprosto odpraviš s samoodpuščanjem v samoiskrenosti. Opaziš, kako ne reagiraš več na zunanje vplive, ker si vedno usidran v svoji mirnosti sedanjega diha, ki te popolnoma prizemlji v realnost v vsakem trenutku. Razen če si spet dovoliš odtavati v misli, umske blodnje, energetske tokove čustev in emocij, ki te odtujijo od samega sebe in ti onemogočajo popoln in spontan izraz samega sebe kot življenja. Da se vsega tega naučimo je potreben proces, kjer se praktično naučimo živeti v trenutku sedanjega diha in obravnavati vse okrog sebe kot samega sebe, torej v Enosti in Enakovrednosti s samim sabo, posledica česar pa je ta, da vedno ravnamo tako, kot je Najboljše za Vse in torej tudi za nas, ker razumemo akumulacijo posledic naših dejanj. Vse to je vključeno v Desteni'Jaz'Proces (Desteni'I'Process).

Kdo se boji smrti?!

Smrti se ne bojim, ravno nasprotno. Vsekakor se mi zdi to nekaj precej razburljivega, ravno zato, ker si nikakor ne morem predstavljati, kakšna izkušnja je to, kljub mnogim pričanjem, ki jih lahko preberemo in poslušamo v opravljenih raziskavah skozi portal. Se pa hkrati tudi zavedam, da po smrti popolnoma izgubimo stik z realnostjo, s fizičnim, saj po smrti tako rekoč postanemo neoprijemljivi in zato nepomembni za stvarstvo. Zato je pomembno, da izkoristimo našo priložnost sedaj, ko jo imamo in ko živimo v fizični realnosti, tako da pomagamo ustvariti svet, ki bo najboljši za vse v enosti in enakovrednosti in v katerega se bomo radi vrnili, ne glede na to, v kakšni obliki in na kateri lokaciji. Če pogledamo razmere na svetu danes: Jaz in vi, ki to berete, smo v tako priviligiranem položaju, da niti približno ne razumemo, kakšno trpljenje s tem povzročamo drugim, ko garajo za nas, umirajo, pobijajo, zato da smo lahko mi brezbrižni, egoistični, samovšečni in ignorantski do vsega okrog nas. Zgolj zato ker smo lahko. Seveda to dopuščamo zato, ker ne razumemo kopičenja posledic, ki jih ustvarjamo z našim odobravanjem vsega kar je, preko naših vsakdanjih opravil. Posledice se nam bližajo z neverjetno hitrostjo. Kdor je samoiskren, lahko seveda to opazi, kdor pa še ni, se bo močno zaletel v zid realnosti. Ne čakajte na zadnji trenutek - pravijo tudi učitelji študentom pred izpitom, a vedno znova nič ne zaleže. Smola? Ni. Je pa pomanjkanje samoiskrenosti in samousmerjenosi človeka, zaradi prevelike količine samodopuščenih in samosprejetih umskih vzorcev, ki k temu težijo (torej v tem primeru k prelaganju odgovornosti). V splošnem se to v družbi kaže v politiki, kjer vsi prelagamo odgovornost nanje, kot da so oni tisti, ki upravljajo odnose med ljudmi v državi. A smo kaj smešni? Ne.

Če vsaj malo razumete, kaj govorim, si prosim oglejte naštete strani o skupini Desteni, o predlogu Enakovrednega Denarnega Sistema in se nam pridružite v ustvarjanju sveta, ki bo Najboljši za Vse. Vključite se v Desteni'Jaz'Proces, kjer se podpiramo v potrebnih spremembah, ki jih moramo opraviti v nas samih, da bo vse to mogoče. Seveda sprememba ne bo prišla takoj, temveč s kopičenjem posledic naših dejanj, ki imajo ta skupen cilj. Rima niso zgradili v enem dnevu, se glasi nek pregovor. V vsakem primeru pa vzemite na znanje, da se procesa ne da več ustaviti. Stvarstvo se bo preoblikovalo po omenjenm načelu, pa če bomo mi to želeli ali pa ne. V slednjem primeru bomo pač izbrisani iz obstoja do nerazpoznavnosti, za kar si bomo krivi sami. Človek je neznatno majhen del stvarstva, njegov ego pa je katastrofalen. Kdor ne bo odpravil svojega ega, bo ego odpravil njega. Meni je prav, ker sem En Glas za Enakovrednost Sveta. 'Umrl' sem svoj ego, 'ubil' sem samega sebe, da lahko postanem Enosten in Enakovreden z vsem, da bomo lahko vsi Dostojno Živeli v Enosti in Enakovrednosti v raju na Zemlji. Pridruži se še ti, ni tako grozno in strašno, kot hočejo to nekateri prikazati, v bistvu je strašansko zabavno. Torej, svojo usodo si bomo določili sami z našimi praktičnimi dejanji oz. posledicami, ki jih ustvarjamo vsak dan, v vsame sedanjem trenutku diha. Če zamudimo enega, smo zamudili vse. Takrat si preprosto vse odpustimo in začnemo znova. Vendar pa vseeno obstaja končna sodba ob naši fizični smrti. Takrat je prepozno za popravke. Še sreča, le kdo bi poslušal vse izgovore! Haha!


Umri dobro!