Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil bati se izgubiti/odpraviti željo po sledenju pozitivnim občutkom in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da je to moja pravica, namesto da bi spoznal in razumel, da s tem živim v mislih namesto v realnosti s tem, ko gledam samo na svoje občutke, misli, želje. Ko opazim in se zavem, da se upiram odpravi želje po sledenju pozitivnim občutkom - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da je sledenje in doživljanje pozitivnih občutkov zgolj drug del polarnosti doživljanja negativnih občutkov, ki slej kot prej pridejo za dobrimi, da se energije izravnajo. Zavedam se, da je veliko bolje, da se obema polaritetama izognem tako, da s samo-odpuščanjem odpravim željo po sledenju pozitivnim občutkom kot tudi vse negativne občutke. Obvezujem se, da bom odstranil vse želje po sledenju pozitivnim občutkom in hkrati vse negativne občutke s samo-odpuščanjem in samo-usmerjanjem v dihu po zdravem razumu.Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil zamišljati si, kako bi se počutil v določenih situacijah, ob katerih bi si ustvarjal/bi doživljal pozitivne občutke. Ko opazim in se zavem, da si zamišljam sebe v situacijah, ob katerih bi doživljal pozitivne občutke - se ustavim in diham. Zavedam se, da se s tem sabotiram in skozi občutke tako, da dajem v takem trenutku pozitivnim občutkom večjo veljavo od sebe kot življenja, pri čemer pozabim na negativne občutke, ki jim sledijo, s tem pa si dopuščam spet zapasti v cikel, kjer dopuščam, da me usmerjajo pozitivni/negativni občutki. Obvezujem se, da se ne bom več zamišljal v situacijah, ob katerih bo doživljal/si ustvarjal pozitivne občutke, namesto tega bom uporabil samo-odpuščanje in se usmeril v dihu ob zavedanju, da je pozitivnim občutkom sledijo negativni in da je zame in za vse najboljše, da se to ustavim, da se bom lahko vedno usmerjal v dihu po zdravem razumu, brez motečih pozitivnih/negativnih občutkov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar