Dan 178 - Kako sem ustavil vojno

Prejšnji blog je v angleščini.

Ljudje smo v vojni na različnih koncih sveta že od kar vemo sami zase. Čemu? Je vojna nekaj, kar vsem koristi? Vojna sploh komu koristi? Vsekakor ne tistim, ki se v njej bojujejo. Verjetno pa do neke mere kakšnim svečenikom, bankirjem ali kabalistom, ki so jo začeli in plačali.




Razjasnimo:
Kabal: skrivna politična klika ali frakcija. (Pomen je preveden iz angleščine. Zanimivo, da v SSKJ te besede še ni.)
Klika: navadno manjša skupina ljudi v kaki skupnosti, ki se hoče okoristiti, uveljaviti na škodo drugih. (SSKJ)
Frakcija: 1. organizirana skupina v stranki, ki ima o posameznih vprašanjih drugačno mnenje kot večina: pripadati kaki frakciji; ekstremistična frakcija; boj proti frakcijam v stranki; razcepljenost stranke na frakcije 2. tesneje povezana skupina poslancev v parlamentu, ki so ali niso člani iste stranke ...

Ljudje smo po navadi preveč ekstrovertirani in kazalec moleči vstran od sebe (torej premalo samo-iskreni in samo-reflektivni), zato tudi vzroke za vojne iščemo izven sebe, nekje tam zunaj. Toda dejstvo je, da smo edini vzrok za vojne prav vedno mi, ljudje sami, ker jih ne preprečimo in ker v njih sodelujemo. Kako se torej vojna začne v nas, ljudeh? Je vojna zgolj fizična, ali tudi besedna in miselna? Vse se začne z mislijo, zato se tudi vsaka vojna začne z mislijo. Verjetno bo marsikdo presenečen, toda v vojnah sodelujemo vsak dan skoraj vsi.

Spoznal sem, da v sebi, v svojih misli, pogosto izvajam vojno, kadarkoli krivim nekoga drugega (na primer za moje stanje in doživljanje samega sebe), ali pa kadar tekmujem po principu, kjer lahko izgubim ali zmagam. V takšnih primerih vedno pride do vojne in sovraštva.

Lahko vojna obstaja, brez da bi tekmovali in krivili druge?

Ko krivimo druge in/ali tekmujemo, vedno ustvarimo razdor / separacijo med "nami" in "tistimi drugimi", kjer verjamemo, da so "tisti drugi" problem, z nami je pa vse v redu, čeprav smo med "nami" in "tistimi drugimi" ustvarili problem. Če verjamemo, da rešitev problema leži zgolj v "tistih drugih", kjer se morajo ti nam podrediti, se spremeniti ali umreti, potem nikakor ne vidimo svoje lastne so-odgovornosti, da sami stojimo kot primer praktične rešitve, ki je najboljša za vse. Zanimivo dejstvo: ta  rešitev je vedno nenasilna. Zanimivo dejstvo: Ljudje v trenutnem kapitalizmu tekmujemo vsak dan. Torej smo neprestano v vojni.

Kaj je rešitev obsojanja in tekmovanja?

Rešitev je ta, da najprej prenehamo obsojati in tekmovati na način, kjer mora nekdo zmagati in nekdo izgubiti (obstaja torej koristna oblika tekmovanja, kjer na koncu vsi zmagamo, ker imamo vsi od tega korist). To storimo s samo-dopuščanjem in samo-korekcijo. Prav tako pa moramo vedno sami prevzeti svoj del odgovornost za to, da stojimo kot praktični zgled rešitve, ki je najboljša za vse. Seveda je to nemogoče, če smo sebični. Zato potrebujemo samo-iskrenost in razumevanje, da je najboljše za vse vedno takšno ravnanje, kjer ne obravnavamo drugih tako, kot ne bi želeli biti obravnavani sami na njihovem mestu.

Kaj je najboljši katalizator / pospeševalec vojne?

Strah. Dokler se podrejamo lastnim strahovom, se ne moremo odločati in ravnati konstruktivno, po zdravem razumu, ker v stanju strahu vidimo le osebne sebične interese. Tudi in še posebej, kadar verjamemo, da mora umreti nekdo drug za to, da lahko mi preživimo, je to ekstremno sebično. Sebičnost ima svoje posledice, tako kot vsako (ne)ravnanje, ki pa so zelo nezaželene, ker s sebičnostjo povzročamo razdor / separacijo med nami in drugimi. V takšnem umskem iluzornem stanju se je zelo enostavno prepričati, da je naše življenje vredno več od življenja kateregakoli drugega živega bitja. Zdrav razum gre s takšno sebično sodbo po zlo (in po zlu), saj lahko ravnamo najboljše za vse le tako, da ne obravnavamo drugih tako, kot ne bi želimo biti obravnavani sami na njihovem mestu.

Kaj je rešitev za strah?

Strah nas je vedno tega, da bomo nekaj izgubili. Toda dejstvo je, da če nekaj lahko izgubimo, potem tega zares nismo nikoli imeli. Zakaj bi se potem bali in si ustvarjali strah pred tem, da bomo nekaj izgubili, če pa se bo to tako ali tako zgodilo slej ali prej? Nam to kaj koristi? Čisto nič, ravno nasprotno, saj kot smo že ugotovili, v takšnem stanju vidimo le osebne sebične interese, s čimer povzročamo zgolj še več škode vsem. Toda takšno spoznanje nam koristi šele takrat, ko ga apliciramo tudi v praksi. Za to pa je potreben proces samo-odkritega pisanja o vseh primerih, kjer nas je nečesa strah (da bomo torej nekaj izgubili), samo-odpuščanja vseh teh strahov in praktične samo-korekcija, kjer si posledično ne ustvarjamo več strahu, ampak se samo-direktivno usmerimo po zdravem razumu tako, kot je najboljše za vse.
Zanimivo dejstvo: Refleksni strah pred poškodbo ali smrtjo je seveda koristen. Zato je potrebno razumeti, da zgoraj govorim o umskem strahu, ki je namišljen.

Vojno lahko resnično ustavimo in preprečimo zgolj tako, da ustavimo vojno v nas samih, ki jo izvajamo vsak dan. Če tega ne počnemo ali pa ne želimo početi skozi proces samo-odkritega spoznavanja svojih vzorcev razmišljanja in ustvarjanja čustvenih reakcij, njihovega samo-odpuščanja in praktične samo-korekcije, potem smo zgolj še eden od človeških kabalistov, ki se podrejajo svojim iluzornim strahovom pred izgubo svojih sebičnih želja in hotenj po udobju in moči na račun in v škodo soljudi, ki jih vidimo kot sebi manjvredne. To je iluzija, katere mati je naša zlobna umska domišljija. Je ne priporočam. Posledice sebičnega obnašanja so karmično zelo neprijetne, kot lahko v samo-iskrenosti ugotovi vsak sam na lastnih primerih. Ali pa še bo.

---

Naučite se samo-odpuščanja in se osvobodite vseh svojih čustvenih bremen, strahov in umskih samo-omejitev, naučite se učinkovite samo-podpore in samo-direkcije in postanite sam svoj vodja: Desteni'I'Process Lite, na kratko DIP Lite. (BREZPLAČNO!)

Pridružite se skupini ljudi, ki s svojim praktičnim zgledom in timskim delom vpeljujemo praktične rešitve za zagotovitev dostojnega in zabavnega življenja vsem: Destonians
(To smo tisti, ki smo že opravili tečaj DIP Lite na zgornji povezavi na bolj poglobljenem nivoju, zato z veseljem pomagamo pri razumevanju orodij za samopomoč.)

Vabljeni tudi v našo mednarodno FaceBook skupino, kot tudi lokalno, slovensko FaceBook skupino. 

Predlog sistemske rešitve za zagotovitev dostojnega življenja vsem: Living Income Guaranteed (LIG)
Opis je na voljo tudi v slovenščini: Predlog za Zagotovljen Življenjski Dohodek (ZŽD / LIG)

Maj 2012 - Dan 16 - Tekmovalnost

Tekmovalnosti smo učeni že od samega začetka, saj je cel kapitalistični sistem zasnovan na egoističnemu tekmovanju in primerjanju, namesto na sodelovanju. To se kaže povsod, še posebej pa pri moških, ki ponavadi tekmovalnost jemljejo kot nekaj dobrega, kar morajo drugi opaziti, da se zavedajo kdo je 'najboljši' egoist. Vse vrste tekmovalnosti, kjer se tekmovalci ločijo od vseh ostalih in gledajo le na lastno korist je treba ustaviti, ker vedno povzroča zlorabo življenja. Edina smiselna tekmovalnost je ta, kjer sta njen rezultat in posledica lahko le ta, da zmagamo vsi. To pomeni, da se skozi takšno 'tekmovalnost' poišče/uveljavi boljše rešitve, ki bodo vsem zagotovile bolj kakovostno življenje, brez kakršnihkoli zlorabljajočih posledic.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da je vsakršna tekmovalnost vedno dobra in da vedno vzpodbuja razvoj in napredek, kljub praktično vidnim očitnim posledicam, da egoistična tekmovalnost vedno povzroča le prepire, jezo, spletkarjenje, sabotiranje, fizično nasilje, vojne, škodo in opravičuje splošno sovražno nastrojenost in onemogoča konstruktivno sodelovanje vseh.

Odpustim si, da NISEM sprejel in si NISEM dovolil videti, da je edina resnična zmaga lahko samo ta, kadar zmagamo vsi in da lahko dokončno zmagamo le takrat, ko prenehamo tekmovati in pričnemo sodelovati v enosti in enakovrednosti, ter s tem prenehamo sodelovati v energetskih čustvenih igrah zmag in porazov, kjer lahko vedno zmaga samo eden na račun vseh drugih, s čimer se neprestano ustvarjajo zlorabljajoča trenja.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil tekmovati z drugimi moškimi, zato da bi prikril svoje občutke manjvrednosti. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi se z drugimi moškimi primerjal in se ob njih počutil manjvredno. Razumem, da se s takšnimi miselnimi vzorci sabotiram, zato jih ustavim in diham in se z njimi ne primerjam in ne postavljam v manjvreden / večvreden položaj.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da tekmujem z drugimi moškimi za pozornost žensk, namesto da bi videl in spoznal, da to delam zato, ker si sam ne dam pozornosti in ker verjamem, da moram pozornost dobiti od drugih. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi tekmoval z moškimi za pozornost žensk in da bi si želel pozornosti od drugih, namesto tega namenim pozornost samemu sebi in drugim tako, kot bi to želel od drugih.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil živeti v prepričanju, da je življenje tekma iz katere moram čim več iztržiti, preden se konča, namesto da bi se ustavil in dihal ter spoznal, da ravno v takšnem tekmovalnem stanju zamudim samega sebe in vse kot življenje, saj ta obstaja le v vsakem sedanjem trenutku vsakega vdiha in izdiha, jaz pa hitim in težim k zmagovanju v mislih, s predstavljanjem prihodnosti, česar pa nikoli ne morem doseči, ker sem si zmage vedno predstavljal le v glavi skozi misli in čustva, ki niso resnične, saj obstajajo le kot impulzi energije, ki brez fizičnega telesa sploh ne more obstajati. Zato si ne dovolim in ne dopustim, da bi v življenju hitel in stremel v mislih v prihodnost in si predstavljal osebno zmagoslavje, ter iz življenja poskušal čim več iztržiti le za svojo lastno korist. Namesto tega se ustavim, diham in se enakovredno posvetim samemu sebi in vsemu kar fizično tukaj obstaja in se v samo-iskrenosti učim samo-direktivno živeti sedanjost tako, da upoštevam vse enakovredno, tako da bodo vsi vzroki in posledice vedno najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me egoistična želja / energetski občutek po zmagi in tekmovanju motivira, da se premaknem, namesto da bi ustavil odvisnost od energetske 'zunanje' motivacije in premikal samega sebe ter živel in užival samo-direkcijo po principu zdravega razuma, kjer sta moj cilj in motivacija v vsakem sedanjem trenutku vdiha in izdiha ustvarjati takšne posledice, ki so najboljše za vse nas. Ne dovolim in ne dopustim si, da me motivirajo 'zunanji' energetski občutki / želje / hrepenenja, namesto tega se usmerjam po zdravem razumu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil izbirati strani med opazovanjem drugih in se poistovečati z določeno stranjo in zanjo navijati samo zato, da bi podoživel energetske občutke vznemirjenja in zmagoslavja, brez da bi se zavedal, da s tem povzročam nestrpnost do druge strani in trenje, ki posledično vodi v zlorabo življenja. Ne dovolim in ne dopustim si, da bi sodeloval v energetskih igrah zmag in porazov ter si izbiral strani, samo zato da bi si ustvarjal občutke zmagoslavja na račun drugih. Namesto tega ustavim odvisnost od energij / občutkov zmagoslavja / poraza in obravnavam vse enakovredno in preneham egoistično tekmovati s samim sabo in drugimi. Usmerjam se po principu kar je najboljše za vse življenje, kjer smo vedno zmagovalci vsi.