Dan 178 - Kako sem ustavil vojno

Prejšnji blog je v angleščini.

Ljudje smo v vojni na različnih koncih sveta že od kar vemo sami zase. Čemu? Je vojna nekaj, kar vsem koristi? Vojna sploh komu koristi? Vsekakor ne tistim, ki se v njej bojujejo. Verjetno pa do neke mere kakšnim svečenikom, bankirjem ali kabalistom, ki so jo začeli in plačali.




Razjasnimo:
Kabal: skrivna politična klika ali frakcija. (Pomen je preveden iz angleščine. Zanimivo, da v SSKJ te besede še ni.)
Klika: navadno manjša skupina ljudi v kaki skupnosti, ki se hoče okoristiti, uveljaviti na škodo drugih. (SSKJ)
Frakcija: 1. organizirana skupina v stranki, ki ima o posameznih vprašanjih drugačno mnenje kot večina: pripadati kaki frakciji; ekstremistična frakcija; boj proti frakcijam v stranki; razcepljenost stranke na frakcije 2. tesneje povezana skupina poslancev v parlamentu, ki so ali niso člani iste stranke ...

Ljudje smo po navadi preveč ekstrovertirani in kazalec moleči vstran od sebe (torej premalo samo-iskreni in samo-reflektivni), zato tudi vzroke za vojne iščemo izven sebe, nekje tam zunaj. Toda dejstvo je, da smo edini vzrok za vojne prav vedno mi, ljudje sami, ker jih ne preprečimo in ker v njih sodelujemo. Kako se torej vojna začne v nas, ljudeh? Je vojna zgolj fizična, ali tudi besedna in miselna? Vse se začne z mislijo, zato se tudi vsaka vojna začne z mislijo. Verjetno bo marsikdo presenečen, toda v vojnah sodelujemo vsak dan skoraj vsi.

Spoznal sem, da v sebi, v svojih misli, pogosto izvajam vojno, kadarkoli krivim nekoga drugega (na primer za moje stanje in doživljanje samega sebe), ali pa kadar tekmujem po principu, kjer lahko izgubim ali zmagam. V takšnih primerih vedno pride do vojne in sovraštva.

Lahko vojna obstaja, brez da bi tekmovali in krivili druge?

Ko krivimo druge in/ali tekmujemo, vedno ustvarimo razdor / separacijo med "nami" in "tistimi drugimi", kjer verjamemo, da so "tisti drugi" problem, z nami je pa vse v redu, čeprav smo med "nami" in "tistimi drugimi" ustvarili problem. Če verjamemo, da rešitev problema leži zgolj v "tistih drugih", kjer se morajo ti nam podrediti, se spremeniti ali umreti, potem nikakor ne vidimo svoje lastne so-odgovornosti, da sami stojimo kot primer praktične rešitve, ki je najboljša za vse. Zanimivo dejstvo: ta  rešitev je vedno nenasilna. Zanimivo dejstvo: Ljudje v trenutnem kapitalizmu tekmujemo vsak dan. Torej smo neprestano v vojni.

Kaj je rešitev obsojanja in tekmovanja?

Rešitev je ta, da najprej prenehamo obsojati in tekmovati na način, kjer mora nekdo zmagati in nekdo izgubiti (obstaja torej koristna oblika tekmovanja, kjer na koncu vsi zmagamo, ker imamo vsi od tega korist). To storimo s samo-dopuščanjem in samo-korekcijo. Prav tako pa moramo vedno sami prevzeti svoj del odgovornost za to, da stojimo kot praktični zgled rešitve, ki je najboljša za vse. Seveda je to nemogoče, če smo sebični. Zato potrebujemo samo-iskrenost in razumevanje, da je najboljše za vse vedno takšno ravnanje, kjer ne obravnavamo drugih tako, kot ne bi želeli biti obravnavani sami na njihovem mestu.

Kaj je najboljši katalizator / pospeševalec vojne?

Strah. Dokler se podrejamo lastnim strahovom, se ne moremo odločati in ravnati konstruktivno, po zdravem razumu, ker v stanju strahu vidimo le osebne sebične interese. Tudi in še posebej, kadar verjamemo, da mora umreti nekdo drug za to, da lahko mi preživimo, je to ekstremno sebično. Sebičnost ima svoje posledice, tako kot vsako (ne)ravnanje, ki pa so zelo nezaželene, ker s sebičnostjo povzročamo razdor / separacijo med nami in drugimi. V takšnem umskem iluzornem stanju se je zelo enostavno prepričati, da je naše življenje vredno več od življenja kateregakoli drugega živega bitja. Zdrav razum gre s takšno sebično sodbo po zlo (in po zlu), saj lahko ravnamo najboljše za vse le tako, da ne obravnavamo drugih tako, kot ne bi želimo biti obravnavani sami na njihovem mestu.

Kaj je rešitev za strah?

Strah nas je vedno tega, da bomo nekaj izgubili. Toda dejstvo je, da če nekaj lahko izgubimo, potem tega zares nismo nikoli imeli. Zakaj bi se potem bali in si ustvarjali strah pred tem, da bomo nekaj izgubili, če pa se bo to tako ali tako zgodilo slej ali prej? Nam to kaj koristi? Čisto nič, ravno nasprotno, saj kot smo že ugotovili, v takšnem stanju vidimo le osebne sebične interese, s čimer povzročamo zgolj še več škode vsem. Toda takšno spoznanje nam koristi šele takrat, ko ga apliciramo tudi v praksi. Za to pa je potreben proces samo-odkritega pisanja o vseh primerih, kjer nas je nečesa strah (da bomo torej nekaj izgubili), samo-odpuščanja vseh teh strahov in praktične samo-korekcija, kjer si posledično ne ustvarjamo več strahu, ampak se samo-direktivno usmerimo po zdravem razumu tako, kot je najboljše za vse.
Zanimivo dejstvo: Refleksni strah pred poškodbo ali smrtjo je seveda koristen. Zato je potrebno razumeti, da zgoraj govorim o umskem strahu, ki je namišljen.

Vojno lahko resnično ustavimo in preprečimo zgolj tako, da ustavimo vojno v nas samih, ki jo izvajamo vsak dan. Če tega ne počnemo ali pa ne želimo početi skozi proces samo-odkritega spoznavanja svojih vzorcev razmišljanja in ustvarjanja čustvenih reakcij, njihovega samo-odpuščanja in praktične samo-korekcije, potem smo zgolj še eden od človeških kabalistov, ki se podrejajo svojim iluzornim strahovom pred izgubo svojih sebičnih želja in hotenj po udobju in moči na račun in v škodo soljudi, ki jih vidimo kot sebi manjvredne. To je iluzija, katere mati je naša zlobna umska domišljija. Je ne priporočam. Posledice sebičnega obnašanja so karmično zelo neprijetne, kot lahko v samo-iskrenosti ugotovi vsak sam na lastnih primerih. Ali pa še bo.

---

Naučite se samo-odpuščanja in se osvobodite vseh svojih čustvenih bremen, strahov in umskih samo-omejitev, naučite se učinkovite samo-podpore in samo-direkcije in postanite sam svoj vodja: Desteni'I'Process Lite, na kratko DIP Lite. (BREZPLAČNO!)

Pridružite se skupini ljudi, ki s svojim praktičnim zgledom in timskim delom vpeljujemo praktične rešitve za zagotovitev dostojnega in zabavnega življenja vsem: Destonians
(To smo tisti, ki smo že opravili tečaj DIP Lite na zgornji povezavi na bolj poglobljenem nivoju, zato z veseljem pomagamo pri razumevanju orodij za samopomoč.)

Vabljeni tudi v našo mednarodno FaceBook skupino, kot tudi lokalno, slovensko FaceBook skupino. 

Predlog sistemske rešitve za zagotovitev dostojnega življenja vsem: Living Income Guaranteed (LIG)
Opis je na voljo tudi v slovenščini: Predlog za Zagotovljen Življenjski Dohodek (ZŽD / LIG)

Dan 85 - Doživljanje, izkušnje, učenje

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil doživljanje enačiti z občutki. Spoznal sem in zavedam se, da si željo po doživljanju ustvarjam na podlagi želje po določenih občutkih, zato se bom ob vsaki želji po doživljanju občutka ustavil in dihal. Obvezujem se, da bom poiskal vsak izvor želje po občutku in ga odstranil s samo-odpuščanjem ter se usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da zamujam doživljanje, življenje in da nisem v življenju doživel dovolj, da nimam dovolj praktičnih izkušenj, da bi bil enakovreden ostalim. Spoznal sem in zavedam se, da izkušnje ne določajo vrednosti človeka in da bolj/ali manj izkušen človek ni več/manj vreden od ostalih ljudi. Obvezujem se, da ne bom več verjel, da zamujam doživljanje, življenje in da nisem v življenju doživel dovolj, da bi bil enakovreden drugim. Namesto tega bom dihal in se zavedal, da imam v vsakem dihu možnost naučiti/spoznati kaj novega o sebi in svetu in se na podlagi tega usmeriti po zdravem razumu tako, kot je najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si delati stvari, ob katerih bi se naučil kaj novega, namesto da bi spoznal in razumel, da se lahko ob vsaki stvari naučim kaj novega o sebi in svetu. Obvezujem se, da bom vsakič, ko se želel naučiti kaj novega, dobiti nove izkušnje in ne bom vedel kako/kje, usmeril pozornost na sedanjost, na dihanje in to, kaj lahko spoznam novega o sebi in tem, kar je trenutno okrog mene.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da nimam dovolj praktičnih izkušenj z ljudmi, druženjem, interakcijo z ljudmi, da bi jim lahko bil enakovreden. Spoznal sem in zavedam se, da v resnici ne potrebujem izkušenj, da se lahko pogovarjam, družim, sodelujem z ljudmi, saj mi učinkovitost pri tem preprečujejo le strahovi im misli, s katerimi se ob tem motim, sabotiram, namesto da bi se usmerjal v dihu in brez strahov vsakič, ko sem z ljudmi, v družbi, ko se pogovarjam ali s kom sodelujem. Obvezujem se, da ne bom več verjel v to, da potrebujem izkušnje, da bi lahko bolje sodeloval z ljudmi in hkrati se obvezujem, da se bom opazoval in odpravil, odstranil s samo-odpuščanjem vse misli, strahove, s katerimi se sabotiram, motim ob druženju, pogovarjanju in sodelovanju z ljudmi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah zagovarjati svoje stališče pred drugimi ljudmi, ker me je strah konflikta in tega, da ne bom znal učinkovito zagovarjati svojega stališča in da bom zato izpadel neumen, neresen. Spoznal sem in zavedam se, da zdravorazumska stališča, ki so najboljša za vse, ni potrebno zagovarjati, ker stojijo sama zase. Prav tako se zavedam, da se mi ni potrebno samega sebe obsojati kot manjvrednega, neresnega, neumnega, če nekega stališča ne znam utemeljiti ali ko/če se drugi z njim ne strinjajo in se mi posmehujejo. Spoznal sem in zavedam se, da je vsak takšen dogodek priložnost za učenje in spoznavanje samega sebe v smislu razumevanja, kjer so moja prepričanja nerealna, neresnična in neutemeljena. Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se ob tem, ko mi nekdo pokaže ali ko dojamem, da je neko moje prepričanje nerealno, neprimerno, neutemeljeno, počutim manjvredno in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil ob tem občutku manjvrednosti poslušati zagovarjati moje stališče na vsak način, samo zato da se ne bi počutil kot poraženec in da bi v pogovoru 'zmagal'. Spoznal sem in zavedam se, da si to polarnost občutkov ustvarjam v mislih, ker verjame, da je izgubiti slabo in nedopustno in da moram težiti k zmagovanju na vsak način. Obvezujem se, da se bom ustavil in dihal, ko bom opazil, da je moje stališče neprimerno, neutemeljeno in da se ne bom počutil manjvredno, neumno in kot poraženec. Obvezujem se, da bom vsak takšen dogodek vzel kot priložnost za učenje o sebi in o tem, kje lahko svoja stališča in razumevanje izboljšam in kje lahko odstranim ideje in prepričanja, ki so egoistična, neprimerna in neutemeljena.