Dan 231 - Sam svoj šef

Zadnje tedne se učim biti sam svoj šef pri poslovnih aktivnostih kot zastopnik za najnaprednejšo učno tehnologijo. To pomeni, da si sam razporejam čas za aktivnosti pri promociji in prodaji. Tega nisem še nikoli počel, zato pogosto naletim na občutek odpora in razne misli, s katerimi sabotiram svojo uspešnost. Zato se osredotočam na odpravljanje teh vzorcev.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil dvomiti v svojo sposobnost in uspešnost in posledično v uspešnost učne tehnologije, kljub temu da jo sam uporabljam in vem, da deluje in kako deluje. Ko opazim in se zavem, da se v meni poraja dvom - se ustavim in diham. Spomnim se spoznanja o pozitivnih učinkih tehnologije in o tem, kako pomembno je, da si ljudje z njo preprečimo umsko-čustvene učne in vedenjske motnje. Spomnim se, kako bi bilo meni veliko lažje, če bi imel takšno tehnologijo na volj za samopomoč že kot otrok in tega, kako je zdaj od mene odvisno, koliko bom pripomogel k temu, da bodo otroci in ljudje nasploh v prihodnje lahko postali veliko bolj učinkoviti. Zato se obvezujem, da bom takoj apliciral takšno korekcijo ob tem, ko bom opazil, da se v meni poraja dvom.

Odpustim si, da si nisem dovolil in sprejel takoj aplicirati korekcijo, ko sem opazil, da se v meni poraja dvom. Ko opazim in se zavem, da se v meni poraja dvom, misli ustavim in diham. Namesto tega se takoj usmerim v apliciranje naslednjih aktivnosti.

Še vedno nisem dosleden z zgodnjim vstajanjem, ker dopustim, da zadremam nazaj in poležavam dlje, kot je potrebno. Zato se obvezujem, da bom zjutraj vstal takoj, ko se zbudim in da ne bom več odlašal. Ko se zbudim, se bom v roku 5ih sekund vstal in se usedel na kavč, če bo potrebno, da se zbistrim. Prav tak se obvezujem, da bom najkasneje do polnoči odšel spat.

Junij 2012 - Dan 22 - Spanje, partner / zveza

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da moram po 22h spat, kadar imam drug dan službo ali moram zgodaj vstati, ker bom drugače utrujen in preveč zaspan in bom težko vstal.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da moram spati več kot 6 ur, za to da bom spočit in naspan.
Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati in razumeti, da je 4-6 ur počitka popolnoma dovolj za telo in da je karkoli več posledica moje odvisnosti od umskih energij, prepričanj, navad, vzorcev.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da  moram spati ponoči in da je spanje/počivanje najbolj učinkovito ponoči.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil upati, da bom spet vzpostavil udobno zvezo z nekdanjim partnerjem in podoživel 'dobre' občutke.
Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati in razumeti, da vsakršna moja energetska partnerska zveza ali želja po njej odraža mojo neiskrenost do samega sebe in mojo nepripravljenost do soočenja s samim sabo.
Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati in razumeti, da si vse kar iščem v partnerju/zvezi lahko dam le sam, ker sem tudi zgolj jaz bil tisti, ki skozi svoje umske konstrukte verjamem, da sem od tega ločen.

Maj 2012 - Dan 12 - Lenoba & Starostne razlike

Danes zjutraj sem opazil vzorec, v katerem se prepuščam jutranji lenobi:

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se zjutraj, ko se zbudim, prepustim vzorcu občutkov zaspanosti in lenobe, namesto da bi to z dihanjem ustavil in vstal.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da moram spati več kot 6 ur zato, da sem naspan in spočit, čeprav vem, da je 6 ur počitka za moje telo popolnoma dovolj in da so vse ostalo moja umska prepričanja in verovanja, s katerimi sabotiram samega sebe.

Veliko umskih zablod imamo ljudje v povezavi s starostjo, s čimer si ustvarjamo občutke manjvrednosti in večvrednosti:

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da so starejši ljudje od mene 'več kot' jaz in da jih moram bolj spoštovati in se jih bati, namesto da bi spoznal in razumel, da smo vsi enakovredni, ne glede na starost ali izkušnje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da imajo starejši ljudje vedno več izkušenj, da imajo vedno prav in da so 'bolj pametni' od mlajših.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da moram starejše ljudi ubogati samo zato, ker so starejši.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti 'manj kot'/neenakovredno v družbi starejših ljudi ter 'več kot'/superiorno v družbi mlajših ljudi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da so mlajši ljudje 'bolj neumni' in imajo privzeto manj izkušenj in da me morajo zato ubogati in spoštovati bolj kot druge.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obravnavati in soditi vrednost ljudi različno, glede na njihovo starost/sposobnost, namesto da bi spoznal in razumel enakovrednosti življenja in obravnaval ter pomagal vsakemu enakovredno, tako kot bi želel da drugi pomagajo in obravnavajo mene.