Dan 123 - Se rodimo egoistični?

Na Facebooku se je danes pojavilo zanimivo vprašanje; Se ljudje že rodimo egoistični?

egoízem  -zma m (ȋ) miselnost, ravnanje, pri katerem človek upošteva samo svoje koristi, sebičnost

Se torej ljudje že rodimo takšni, da gledamo le na svojo korist na račun in v škodo drugih? Lahko bi rekli, da res, ker se dojenčki refleksno le borijo za preživetje. Toda to se zgodi le v ekstremih primerih, ko se je treba za preživetje dejansko boriti. V normalnih pogojih dojenčki že od samega začetka spoznavajo svet okrog sebe in posnemajo druge, torej se vsega naučijo od odraslih in s tem tudi egoizma, ker se večina ljudi vede in razmišlja egoistično.

Kakorkoli, v vsakem primeru je nujno, da se ljudje že od rojstva naprej odvajamo egoizma in učimo enakovrednega sodelovanja, kjer vsi druge obravnavamo tako, kot bi želeli biti sami obravnavani na mestu drugega. Dejstvo, da se ljudje v določenem smislu lahko že rodimo egoistični, mora ustvarjati še večjo skrb in nujo po tem, da se vzpostavi takšna vzgoja, ki odpravlja egoizem in vzpodbuja ter uči enakovrednega sodelovanja, kjer vsi obravnavamo druge tako, kot bi želeli biti obravnavani sami na njihovem mestu.

Odpustim si, da si nisem dovolil drugih obravnavati tako, kot bi želel biti obravnavan sam na njihovem mestu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil misliti le nase in na to, kako lahko druge izkoristim za svojo korist.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah odpraviti egoizem v sebi, ker sem verjel, da potem ne bom ničesar imel in da me bodo za to vsi izkoriščali.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil upravičevati svoj egoizem s strahom pred egoizmom drugih.

Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati, da s tem, ko bom vse druge obravnaval tako, kot bi si želel biti obravnavan sam, sam predstavljam in stojim kot rešitev za svet, kjer je za vse poskrbljeno in kjer lahko vsi živimo dostojno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da je praktično nemogoče odpraviti lasten egoizem in obravnavati druge vedno tako, kot bi si želel biti obravnavan sam.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil čakati na druge, da bodo zgledni in se ravnali tako, namesto da bi bil sam svoj zgled.

Obvezujem se, da bo odpravil vse svoje egoistične misli, občutke in obnašanje s samo-iskrenim samo-odpuščanjem in se skozi samo-korekcijo usmerjal po načelu enosti in enakovrednosti tako, da bom ustvarjal vzorce in posledice, ki niso v škodo življenju in ki vse življenje podpirajo in ga povzdigujejo, ohranjajo in podpirajo.