V človeški družbi se neprestano izvaja družbeni inženiring. Kaj je to?
Družbeni inženiring je načrtno oblikovanje miselnih, čustvenih in vedenjskih vzorcev ciljnih družbenih skupin ali družbe kot celote. Temelji na umetno ustvarjenih okoliščinah, ki naivnega človeka spodbujajo k določenemu mišljenju, čustvovanju in ravnanju, ki bi bilo v naravnih, drugačnih okoliščinah manj ali zelo malo verjetno, večinoma omejeno na redke posameznike.
Družbeni inženiring lahko poteka tudi nezavedno, kot posledica prenašanja in vsiljevanja navad ljudi, ki so že bili podvrženi družbenemu inženiringu, na soljudi.
Nezavedni družbeni inženiring na primer izvajajo starši nad otroki in kdorkoli, ki svoje navade in mnenja vsiljuje drugim iz navade, brez samokritičnega in samoodkritega razmisleka o tem, ali je to najboljše za vso živenje.
Primer: Zagovorniki hierarhičnih družbenih sistemov na primer pogosto svoje vprašljivo ravnanje opravičujejo s tem, da "le opravljajo svoje delo" po navodilih nekoga drugega.
Tako ljudje nezavedni družbeni inženiring izvajajo deloma zaradi lastne dresure, torej iz navade, deloma pa zaradi zmotnega dojemanja, da bodo s tem imeli sami večjo korist, kot če tega ne bi počeli.
Primer: Dresura po sistemu kazni in nagrad. Če narediš A, dobiš nagrado, če narediš B, dobiš kazen. Dresiranec večinoma ne razume, zakaj dobi nagrado ali kazen. Ve le, da je v to prisiljen in pogosto tudi dojema, da nima druge izbire. Umetno ustvarjeni in na videz omejeni izbiri, pogosto med le dvema možnostma, pravimo dilema (di: dvojna, lema: predpostavka ali trditev). Ustvarjanje dileme je ena od tehnik družbenega inženiringa, pri kateri izkoriščevalec nekomu ponudi na izbiro dve možnosti, obe slabi zanj in dobri za izkoriščevalca.
V razmislek: Kje v družbi najdemo primere zgornje oblike dresure? Se dresura uporablja le na živalih?
Nezavedni družbeni inženiring je le posledica zavestnega družbenega inženiringa, ki se izvaja načrtno in usmerjeno. Za učinkovito izvedbo pa je potrebno zagotoviti tudi ustrezna finančna sredstva in tehnološka orodja.
Zavestni družbeni inženiring izvajajo snovalci družbenih anti-sistemov, večinoma po naročilu plačnika in posledično v njegovo korist. Seveda v škodo naivnih posameznikov in družbe, ki je naročenemu družbenemu inženiringu podvržena.
Primer 1: Ena najbolj razširjenih oblik zavestnega družbenega inženiringa so številni oglasi v javnih medijih, katerih cilj je spreminjanje nakupovalnih navad ljudi.
V razmislek: Kolikokrat ste že kaj kupili zato, ker ste to videli v oglasu, ne zaradi dejanske potrebe?
Primer 2: Uporaba množičnih medijev v obliki prirejenih novic in pristranskega obveščanja za preusmerjanje pozornosti in ustvarjanje javnega mnenja o tem, kaj je pomembno in kaj ni.
V razmislek: Kje ste nazadnje opazili uporabo množičnih medijev za preusmerjanje pozornosti k temam in stvarem, ki na vaše vsakdanje življenje nimajo vpliva? Ali pa k stvarem, na katere ciljana družbena skupina nima bistvenega vpliva?
Včasih je posledica močnega družbenega inženiringa tudi množična hipnoza. Ko na primer množica ljudi zaradi posledic umetnih okoliščin zapade v neko obsedno stanje, ki vključuje čustvene reakcije, kot so panika, histerija, mržnja ali nasilnost proti določeni skupini ljudi.
Primer: Iz zgodovine poznamo primer spretnega govorca Adolfa Hitlerja, ki je znal množice ljudi hipnotizirati. Pri preusmerjanju pozornosti in energije množic v želene smeri mu je spretno pomagal tudi Joseph Goebbels, minister za propagando. Posledice nacističnega družbenega inženiringa so vidne še danes.
Drugi primeri množične hipnoze s področja politične organizacije ljudi so kulti Donalda Trumpa, kult Vladimirja Putina ali nam bližji kult Josipa Broza - Tita, ki ima tudi po svoji smrti številne privržence. Vsi ti kulti so nastali z načrtnim ustvarjanjem umetnih okoliščin s strani družbenih inženirjev, po naročilu plačnikov, ki za doseganje lastnih interesov prispevajo potreben denar in druga tehnološka sredstva, ki omogoča učinkovito izvedbo.
Primer nedavne množične hipnoze je projekt COVID, ustvarjen s pomočjo različnih tehnik družbenega inženiringa, osnovanega predvsem na ustrahovanju, grožnjah s prisilo, sklicevanjem na navidezno avtoriteto in argumentu moči proti zdravorazumskim in stvarnim dejstvom. Ljudje smo v stanju naivne prestrašenosti še posebej dovzetni za hipnozo. V takšnem stanju si dovolimo početi stvari, ki bi se nam drugače tudi nam samim pogosto zdele povsem nesmiselne.
Primer manj očitnega družbenega inženiringa v obliki množične hipnoze, ki traja že stoletja, je kult cepljenja. Ustvarjanje kulta je ena od tehnik družbenega inženiringa, kjer se s pomočjo kultnih osebnosti z navidezno avtoriteto vzpostavi dogmatična prepričanja. Tem ni dovoljeno nasprotovati. V primeru nasprotovanja smo namreč podvrženi posmehovanju, grožnjam, ustrahovanju in izobčenju. Voditeljske strukture dogmatičnih kultov s pomočjo svoje navidezne avtoritete in zlorabo položaja preprečujejo posameznikom ali skupinam ljudi z drugačnimi izkušnjami in mišljenjem, da bi lahko enakovredno in dostojno sodelovali v družbi, kar jim omogoča vzpostavitev na prvi pogled neočitnega dogmatičnega kulta.
V razmislek: kje v naši družbi lahko tudi danes prepoznamo pojav kultnih osebnosti z navidezno avtoriteto?
Lahko bi naštevali vse različne tehnike in primere družbenega inženiringa, vendar za namen učinkovitega preprečevanja naše lastne dovzetnosti za družbeni inženiring in posledično hipnozo to ni potrebno. Vzrok, zaradi katerega smo ljudje dovzetni za številne tehnike zavajanja in hipnozo je namreč vedno isti. Ko prepoznamo in odpravimo vzrok, nismo več dovzetni za nobeno obliko zavajanja in hipnoze. Zato se bomo posvetili odpravi vzroka.
Kdaj smo ljudje dovzetni za družbeni inženiring, zavajanje in hipnozo?
Kdor ne ustvarja svojih misli, čustev in posledičnih navad zavestno, je njihov podložnik, dovzeten za hipnozo, zavajanje in družbeni inženiring.
Dejstvo je, da ljudje svojih misli in čustev večino časa ne ustvarjamo zavestno in samousmerjeno, zato smo jim podrejeni.
To lahko preverimo s preprosto vajo: Odločimo se, da en dan ne bomo o ničemer po nepotrebnem razmišljali in na nič čustveno reagirali, temveč bomo le sproščeno uživali ob opravkih vsak trenutek tako, da se zavedamo vsakega svojega diha. Prav tako od tega dne naprej ne bomo izvajali nobene škodljive navade. V kolikor nam to ne uspe, smo si s tem dokazali, da svojih misli, čustev in posledičnih navad ne ustvarjamo vselej zavestno in samousmerjeno, temveč smo jim podrejeni.
Posledica tega je sledeča: ker smo podrejeni svojim podzavestnim in nezavednim miselno-čustvenim vzorcem, reakcijam in navadam, nas lahko zavaja in z nami manipulira vsak, ki na splošno dovolj pozna delovanje človekove podzavesti, da lahko v nas sproža miselno-čustvene reakcije z ustvarjanjem ustreznih umetnih okoliščin.
Primer: Včasih rečemo, da nas je kdo razjezil, ker je nekaj določenega rekel ali naredil. V kolikor nekdo razume, v kakšnih okoliščinah se ujezimo kot posameznik ali pa kot družbena skupina, lahko načrtno ustvari umetne okoliščine, s katerimi doseže, da se ujezimo, prestrašimo ali kakorkoli drugače želeno reagiramo. S tem lažje doseže družbeno spremembo, ki jo želi ustvariti.
Učinkovita odprava dovzetnosti človeka za družbeni inženiring zahteva dobro poznavanje osnov delovanja človeške psihologije in na splošno sebe kot živega bitja z zmožnostjo popolnega samousmerjanja svojih misli, čustev in navad. Kar pa zahteva tudi vajo. V kolikor bi se rad tega naučil ali naučila, se poveži z mano. Z veseljem ti bom pomagal na tebi ustrezen način razjasniti bistvena spoznanja o človeški psihologiji in ti svetoval pri praktičnih vajah za vzpostavitev učinkovite samousmerjenosti v kontekstu tvojega živenja.
