Dan 239 - Priznavanje napak

Odpustim si, da si nisem dovolil priznati svojih napak, ker sem to enačil z lastno manjvrednostjo, občutkom sramu in ponižanostjo. Ko opazim in se zavem, da priznavanje napake enačim z manjvrednostjo, občutkom sramu in s ponižanostjo - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da je nesmiselno priznavanje napake definirati in povezovati z lastno manjvrednostjo, občutkom sramu in s ponižanostjo, saj s tem ničesar ne razrešim, le počutim se slabo. Zato se obvezujem, da priznavanje napake ne bom več definiral in povezoval z lastno manjvrednostjo, občutkom sramu in ponižanostjo. Namesto tega bom vsako napako priznal in jo izkoristil kot priložnost, da se naučim nekaj novega in izboljšam.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil druge ljudi soditi/obsojati/dojemati kot manjvredne, ponižane in osramočene, kadar naredijo napako. Spoznal sem in zavedam se, da je takšno početje nesmiselno, saj ob tem posledično tudi sebe sodim in obsojam kot manjvrednega in osramočenega, če storim napako. Zato se obvezujem, da tudi drugih ne bom več definiral/dojemal/obsojal kot manjvredne, ponižane in osramočene, če bodo storili napako. Namesto tega jim bom pomagal/predlagal, kako lahko napako popravijo, če bo to potrebno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil soditi se kot nesposobnega, manjvrednega, osramočenega, kadar isto napako storim večkrat. Ko opazim in se zavem, da sem isto napako storil večkrat - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da ne glede na to, kolikokrat sem naredil isto napak, še vedno ni smiselno, da se sodim in obsojam kot manjvrednega, osramočenega in nesposobnega, saj s tem ničesar ne razrešim. Zato se obvezujem, da bom ob večkratnem ponavljanju iste napake vedno pozoren na vzrok za ponavljanje napake in da bom vedno popravljal svoje ravnanje, dokler napake ne bom popolnoma odpravil.

Odpustim si, da si nisem dovolil priznati, da sem na pultu pozabil kruh, ker se nisem točno spomnil, če sem ga res pozabil jaz ali kdo drug.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi me drugi ljudje začeli soditi kot manjvrednega zato, ker delam napake. Zavedam se, da se dejansko jaz sam sodim kot manjvrednega, kadar delam napake in me zato drugi sodijo. Zato se obvezujem, da sodb drugih ne bom jemal osebno. Namesto tega bom izpostavil nesmisel energetskega obsojanja in presojanja ljudi v smislu manjvrednosti in večvrednosti, v povezavi z delanjem napak, saj to nikoli ne reši problema. Obvezujem se, da bom ob napakah pozoren na to, kaj je vzrok zanjo, da bom tako lahko sebe popravil ali predlagal drugim, kaj lahko storijo za to, da odpravijo vzrok za neko napako, da se ta ne bom več ponavljala.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil soditi X, kadar vidim/dojemam, da ta dela napake ali slabo igra neko igro in se ob počutim tudi sam jezno ali večvredno, ker si mislim, da jaz takšnih napak ne bi delal. Ko opazim in se zavem, da sodim X, kadar vidim/dojemam, da ta dela napake ali slabo igra neko igro in da se ob tem tudi sam počutim jezno ali večvredno - se ustavim in diham. Zavedam se, da ob tem sodelujemo v energetskem presojanju/obsojanju drugih in napak, ki jih počnejo, kar nima nobenega smisla/koristi, saj gre zgolj za ustvarjanje energetskih reakcij v meni in posledično drugih, ki na moje vedenje reagirajo. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da ne bom presojal in sodil X, kadar vidim/dojemam, da ta dela napake ali slabo igra neko igro. Namesto tega bom usmeril zavedanje na zavedno dihanje in po potrebi predlagal, kako lahko nekdo izboljša svoje početje na podlagi lastnih izkušenj.