Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obsojati politike, za katere opazim/dojemam, da so sebični in nerazumni, kot manjvredne in bolj krive za zlorabe, ki se dogajajo. Ko opazim in se zavem, da obsojam politike, za katere opazim/dojemam, da so sebični in nerazumni, kot manjvredne in bolj krive za zlorabe, ki se dogajajo - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da:
- z obsojanjem politikov ničesar ne dosežem, ker se zaradi tega ne bodo spremenili;
- s čustvenimi sodbami ne vidim objektivne realne situacije in tako ne vidim ustrezne praktične rešitve, ki je najboljša za vse;
- si s prelaganjem krivde na politike odvzemam moč, da bi sam stal kot rešitev in zgled, ker se preveč osredotočam na druge.
Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da ne bom obsojal politikov, za katere opazim/dojemam, da so sebični in nerazumni, kot manjvredne in bolj krive za zlorabe, ki se dogajajo. Namesto tega bom pozoren na nesprejemljiv/nepotreben vzorec, ki sem ga opazil v politiku in preveril, če ga sam tudi kje izvajam, ter hkrati poiskal rešitev zanj in to rešitev predstavil tudi drugim.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil iskati krivca za mojo jezo nad zlorabami, ki jih dopuščamo, nekje izven sebe, v drugih ljudeh, politikih. Ko opazim in se zavem, da sem postal jezen, ko vidim neko zlorabo življenja, ki jo dopuščamo, in da za to iščem krivca ali krivim druge - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da ne bom rešil problema svoje jeza tako, da bom iskal krivce, na katerega bi stresal svojo jezo, ker bom s tem samo povzročil še kakšno dodatno nepotrebno reakcijo. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da ne bom postal jezen ob tem, ko bom opazil zlorabo življenja in da ne bom iskal krivca, na katerega bi želel svojo jezo stresati. Namesto tega bom dihal, ustavil vsako reakcijo in preveril, kakšna je praktična rešitev za zlorabo, ki sem jo opazil, ter to rešitev uporabil sam in jo delil z drugimi.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil vse ljudi in politike obravnavati in soditi kot pokvarjene in nezaupanja vredne. Ko opazim in se zavem, da že v naprej predpostavljam, da so vsi ljudje in politiki pokvarjeni in nezaupanja vredni - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da s takšnim vnaprejšnjim presojanjem ljudem že v naprej onemogočim, da bi jih spoznal takšne, kakršni so v resnici. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da nobenega človeka ali politika ne bom v naprej sodil kot pokvarjenega in nezaupanja vrednega. Namesto tega bom vsakega spoznal in delil z njim svoja spoznanja o tem, kako lahko vsi postanemo zgledni in zaupanja vredni.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi zlonamerni ljudje sabotirali projekte, v katerih sodelujem. Ko opazim in se zavem, da me je strah, da bi zlonamerni ljudje sabotirali projekte, v katerih sodelujem - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da s strahom ne rešim problema, ravno nasprotno, posledično želim kontrolirati druge ljudi in situacije, kar je praktično nemogoče in ni prava rešitev. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da si ne bom ustvarjal strahu pred tem, da bi zlonamerni ljudje sabotirali projekte, v katerih sodelujem. Namesto tega se usmerjam v samozaupanju, da znam ustrezno oceniti in prepoznati zlorabe in jih tudi preprečiti z ustreznim predvidevanjem, brez da bi si ob tem ustvarjal strah, da bi se to zgodilo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar