Dan 221 - Proti privatizaciji skupne lastnine

Ura je 23, malo sem prehlajen in fizično utrujen, vendar to ne vpliva na mojo zmožnost pisanja. Ravno sem prišel domov iz Ljubljane, kjer sem se udeležil tribune proti razprodaji državnega premoženja v Cankarjevem domu. Tudi sam sem proti razprodaji in privatizaciji, ker temelji na sebičnosti in zavajanju. Še posebej je bilo slednje prikazano tudi na tribuni. Vendar pa sem se dogodka udeležil predvsem zato, da srečam čim več ljudi, ki jih politika zanima in s katerimi lahko začnem sodelovati po temeljnem Principu, ki je najboljši za vse. Tako sem se srečal tudi z Luko Mesecem, ki je prav tako spregovoril kot gost in v parih minutah podal več utemeljenih zdravorazumskih dejstev od večine ostalih udeležencev. V tem pogledu se lahko od njega veliko naučim in mi je za dober zgled. Vsekakor je pohvalno in zgledno od vseh udeležencev, da so dogodek organizirali in tja prišli, ker od nič ni nič (oziroma je točno nič). Tega se večina ljudi še ne zaveda, čeprav si želi spremembe. Sami moramo torej postati sprememba, ki jo želimo videti v svetu tako, da se uskladimo s temeljnim Principom, ki je najboljši za vse.

Ob podajanju mnenj in argumentov se je tudi zgodilo, da je kdo čustveno reagiral in začel glasno govoriti, s čimer je prekinjal govorca in motil pogovor. Razumljivo je, da ljudje čustveno reagiramo, toda hkrati je dejstvo, ki si ga moramo priznati, da to ni nikomur v korist, ker je ravnanje na podlagi čustev vedno sebično in zato nesprejemljivo. Na to temo sem posnel tudi naslednji vložnik:

Ob opazovanju prisotnih ljudi, katerih namera je večinoma bila složna: preprečiti sebično in škodljivo upravljanje z državnimi (tj. skupnimi) dobrinami/infrastrukturo, je zopet zelo bodlo v oči (vsaj moje), naslednje absurdno dejstvo:

Čeprav ima večina ljudi na tribuni enako namero in cilj, še vedno ne delujemo složno v praksi, da bi dejansko zagotovili upravljanje z državnim premoženjem, ki je nesebično, transparentno in najboljše za vse. Tribune so se udeležili člani raznih strank, društev, gibanj in tudi posamezniki, večina katerih pa bo po končanem dogodku najverjetneje spet odšla vsak na svojo stran, kjer bodo nadaljevali s svojimi vsakdanjimi opravili uresničevanja predvsem svojih osebnih, sebičnih ciljev. In smo spet pri tem, kako pomembno je, da se združimo pod temeljnim Principom, ki je najboljši za vse, da prevzamemo odgovornost zase in se prenehamo ravnati sebično.  O tem govorim v naslednjih dveh vložnikih:

Opazujem politične stranke in ljudi z enakimi cilji, ki pa še vedno delujejo ločeno, razdvojeno in zato sebično. To pa zato, ker se v svojem delovanju še vedno podrejajo čustvom in iluzornim prepričanjem, ki nimajo veze s praktično realnostjo in tem, kar je najboljše za vse. Zaradi tega se ne strinjajo in ne združijo v isto Združenje, ki bi delovalo v skladu s Principom, ki je najboljši za vse. Več o tem nameravam povedati v enem izmed naslednjih vložnikov.