Ob podajanju mnenj in argumentov se je tudi zgodilo, da je kdo čustveno reagiral in začel glasno govoriti, s čimer je prekinjal govorca in motil pogovor. Razumljivo je, da ljudje čustveno reagiramo, toda hkrati je dejstvo, ki si ga moramo priznati, da to ni nikomur v korist, ker je ravnanje na podlagi čustev vedno sebično in zato nesprejemljivo. Na to temo sem posnel tudi naslednji vložnik:
Ob opazovanju prisotnih ljudi, katerih namera je večinoma bila složna: preprečiti sebično in škodljivo upravljanje z državnimi (tj. skupnimi) dobrinami/infrastrukturo, je zopet zelo bodlo v oči (vsaj moje), naslednje absurdno dejstvo:
Čeprav ima večina ljudi na tribuni enako namero in cilj, še vedno ne delujemo složno v praksi, da bi dejansko zagotovili upravljanje z državnim premoženjem, ki je nesebično, transparentno in najboljše za vse. Tribune so se udeležili člani raznih strank, društev, gibanj in tudi posamezniki, večina katerih pa bo po končanem dogodku najverjetneje spet odšla vsak na svojo stran, kjer bodo nadaljevali s svojimi vsakdanjimi opravili uresničevanja predvsem svojih osebnih, sebičnih ciljev. In smo spet pri tem, kako pomembno je, da se združimo pod temeljnim Principom, ki je najboljši za vse, da prevzamemo odgovornost zase in se prenehamo ravnati sebično. O tem govorim v naslednjih dveh vložnikih:
Opazujem politične stranke in ljudi z enakimi cilji, ki pa še vedno delujejo ločeno, razdvojeno in zato sebično. To pa zato, ker se v svojem delovanju še vedno podrejajo čustvom in iluzornim prepričanjem, ki nimajo veze s praktično realnostjo in tem, kar je najboljše za vse. Zaradi tega se ne strinjajo in ne združijo v isto Združenje, ki bi delovalo v skladu s Principom, ki je najboljši za vse. Več o tem nameravam povedati v enem izmed naslednjih vložnikov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar