3.09.2017

Dan 271 - Čustvene pasti raznih "materinskih dni"

Smo v obdobju dneva žena in materinskega dne, ki jih ljudje v svojih glavah definiramo kot posebna dneva. Ker so naši predniki tako rekli in ker sta dneva posebna, si zato v mislih ustvarjamo tudi pričakovanja o tem, kaj bi kdo na ta dan moral storiti. Za druge dni je precej manj pomembno, bolj važen naj bi bil prav ta poseben praznični dan, ker tako pravijo tudi na televiziji. Tako predvsem ženske pričakujejo darila in pozornosti, moški pa ponos, ker so naredili nekaj "lepega", čeprav pričakovane, če ne kar pasivno agresivno zahtevanega.

Meni so se razni vnaprej zapovedani obredi vedno zdeli posiljeni in nepotrebni. Ljudje takšne praznike izvajamo predvsem zaradi črednega nagona. Tudi zato, ker nas je strah kritike in slabega mnenja drugih in tudi, da bi s tem podkrepili svoje dobro mnenje o sebi in  s tem povezana pozitivna čustva, s katerimi se radi zadevamo, ker smo pač tako navajeni.

Zato sem tudi tokrat opazil, da sem si v mislih ustvaril konflikt, ker sem imel namen obiskati kraj, kjer živijo tri ženske. Ena od njih se sicer zaveda nesmiselnosti takšnih praznikov, zato si na ta dan ne ustvarja več pričakovanj po darilih in pozornosti. Za druge pa domnevam, da še. In ker še očitno nisem odstranil strahu pred tem, da bi nekoga užalil, ker se je sam tako odločil zaradi svojih nepotrebnih pričakovanj, sem imel občutek, da bom moral ženskam izkazat posebno pozornost z darilom. Hkrati pa sem to sodil kot nepotrebno in v nasprotju z zdravim razumom.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi užalil ženske na dan žena ali materinski dan, če jim ne bi izkazal posebne pozornosti in prinesel darila, ker so si ustvarile takšno pričakovanje kot pogoj lastnega občutka zadovoljstva. Ko opazim in se zavem, da me je strah, da bi užalil ženske, ker ne bi izpolnil njihovih pričakovanj, se ustavim in diham. Zavedam se, da me je po nepotrebnem strah izgubiti svoj ugled pri drugih, ki temelji na sledenju in izvajanju obredov, ki so v nasprotju z zdravim razumom. Je to potem resnično ugled, ki je kaj vreden? Ni, ker služi in podpira le čustvene reakcije, ki niso podporne. Zato se obvezujem, da me ne bo več strah izgubiti pri drugih "ugled", ko ne bom sodeloval pri obredih in izpolnjevanju pričakovanj, ki niso zdravorazumska. Namesto tega bom razložil drugim svoja spoznanja o tem, kako si ljudje brez potrebe ustvarjamo čustvene pasti, ki jih potem vedno znova ponavljamo, ker smo tako navajeni, čeprav nam to vsem škodi in je v nasprotju z zdravim razumom.

Vsi se moramo vedno obravnavati enakovredno. Če moramo za to imeti en poseben dan, potem smo očitno zblojeni in je čas, da izvedemo korekcijo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar