Dan 272 - Arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil poistovečati se s Slovenci kot narodom, ki je ločen od ostalih ljudi in Slovenijo kot državo, ki je ločena od ostalih držav/dežel. Ko opazim in se zavem, da se ločujem od drugih ljudi ali dežel z razmišljanjem o tem, da sem jaz Slovenec iz Slovenije in kdo drug druge narodnosti iz druge države - se ustavim in diham. Zavedam se, da je takšno ločevanje umska iluzija, s katero se po nepotrebnem primerjam z drugimi. Zato se obvezujem, da se ne bom poosebljal s Slovenci in Slovenijo in da bom na vse ljudi gledal posamično kot na živa bitja različnih navad in na vse dežele kot na dežele planeta, na katerem živim.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil na temo arbitražnega dogovora med Slovenijo in Hrvaško o določitvi meje sebe poosebljati s Slovenijo in soditi Hrvaško in Hrvate kot slabše ljudi, ker sem verjel, da se Hrvati obnašajo sebično in nepošteno. Zavedam se, da ne glede na to, ali se dejansko nekdo do mene ali kogarkoli obnaša sebično in nepošteno, mi popolnoma nič ne koristi, če to jemljem osebno v smislu, da sem čustven, da se počutim vzvišeno, večvredno ali pa prikrajšano, ponižano, manjvredno, saj si s tem zgolj ustvarim čustva, kot so jeza, sram in strah, namesto da bi zdravorazumsko preveril, kaj lahko praktično naredim, da preprečim zlorabo in da situacijo usmerim k rešitvam, ki enakovredno upoštevajo praktično korist vseh. Zato se obvezujem, da se na temo arbitraže ali katerekoli druge, ne bom poosebljal z namišljenimi tvorbami, kot je država/narod, temveč bom preveril, kaj lahko sam naredim zdravorazumskega in če je to sploh relevantno, da pokažem in zavzamem stališča/rešitve, ki upoštevajo praktično korist vseh vpletenih posameznih živih bitij enakovredno.

Odpustim si, da nisem videl/se zavedal, da se večina ljudi, čeprav ima vsak svojo svobodno voljo, še vedno ne zaveda, da se lahko naučijo samodirekcije po načelih, ki so vsem koristna, namesto da se podrejajo svojemu avtomatiziranemu egocentričnemu razmišljanju in delovanju na podlagi čustvenih reakcij.

Odpustim si, da sem ljudi, ki sem jih videl/dojemal kot sebične in škodoželjne, začel takoj strogo soditi kot manjvredne in se jeziti nanje, jih hoteti kaznovati in podobno, čeprav nisem za vsakega posebej preveril, zakaj deluje tako, kot ravna. Zavedam se, da je iz umsko-podrejenega sebičnega delovanja do samodirekcije potreben proces samokorekcije, ki je odvisen od zgodovine vsakega posameznika in njegove pripravljenosti do samoodkritosti in da zato nikakor ne pomagam, če ljudi sodim kot manjvredne in se nanje jezim in jih želim kaznovati, saj s tem ravnam na podlagi lastnih čustev, s katerimi se slepim pred zdravorazumskimi rešitvami, s katerimi bi lahko ljudem pomagal prej doumeti, kako lažje in boljše za vse je, ko živimo po načelih enosti in enakovrednosti. Zato se obvezujem, da ko vidim ljudi, za katere vidim/verjamem, da delujejo sebično, nepošteno in škodoželjno, se ustavim in diham in s tem preprečim, da bi jih takoj začel soditi kot manjvredne in se nanje jeziti in jih hoteti kaznovati, ker razumem, da s tem sebi kvarim zdravje in nič drugega. Namesto tega se obvezujem, da preveril in izpostavil rešitve, ki so potrebne za preprečitev zlorab in te prilagodil specifičnim stanjem posameznih živih bitij, v kolikor bodo ljudje pripravljeni sploh slišati, kako lahko živijo bolj samodirektivno in po načelih enosti in enakovrednosti, namesto da so ujeti v podrejen položaj svojega egocentričnega razmišljanja in delovanja na podlagi čustvenih reakcij.