Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil podvomiti vase in se začeti primerjati z drugimi v momentih pred in ob srečanju z ljudi in pred ali med govorjenjem z drugimi. Ko opazim in se zavem, da sem podvomil vase in se začel primerjati z drugimi, kjer začutim strah v trebuhu - se ustavim in zadiham. Zavedam se, da sem sprožil vzorec primerjanja in samoobsojanja in da lahko to takoj ustavim v zavedanju, da se mi ni treba primerjati in skrbeti o tem, kako me drugi dojemajo, ker je to samo nepotrebna reakcija uma za ustvarjanje energije. Zato se obvezujem, da bom zadihal in se sprostil brez primerjanja in presojanja v momentu, ko se zavem občutka strahu v želodcu pred ali med srečanjem / pogovarjanjem z ljudmi.
Odpustim si, da sem prejel in si dovoli, da me je sram peti pred ljudmi, kadar me drugi slišijo.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil se začeti primerjati in presojati takoj, ko se zavem, da me nekdo vidi ali posluša, še posebej med petjem. Ko opazim in se zavem, da sem se začel primerjati in presojati, ko me nekdo gleda ali posluša, se ustavim in diham. Zavedam se, da se mi ni potrebno primerjati in presojati tudi kadar me drugi vidijo in poslušajo, ne glede na to kaj počnem, tudi ko pojem ali plešem. Zato se obvezujem, da bom ob petju ali plesanju in ko me nekdo vidi ali posluša vedno pozoren na to, da se ne primerjam in presojam in da se bom zavedal, da je to zgolj nepotrebna reakcija mojega uma za ustvarjanje energije.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil primerjave in sodbe očeta, mame in drugih jemati osebno in se nato začeti sam primerjati in presojati, kot da je to nekaj nujnega in potrebnega, da bi lahko bil vsaj tako dober ali boljši od drugih, s čimer se začel neprestano tekmovati sam s seboj, namesto da bi se popolnoma prenehal primerjati z drugimi in presojati ter jemati primerjave drugih osebno in s strahom, da ne bom dovolj dober. Zato se obvezujem, da ne bom več sodeloval v tem vzorcu primerjanja z drugimi ter tekmovanja in presojanja in da me ne bo več stran, da bi se dojemal ali bil dojet kot slabši od koga drugega, ker razumem, da je to zgolj nepotrebna negativna sodba, s katero si vzbujam čustvo manjvrednosti in strahu, če jo vzamem osebno. Zato nobene sodbe v smislu večvrednosti in manjvrednosti ne bom več jemal osebno in se tudi na tak način ne bom več primerjal in sodil.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ob plesanju misliti na to, kako sem videl druge plesati in poskušati ponavljati gibe za drugimi. Ko opazim in se zavem, da si med plesanjem predstavljam, kako sem videl druge plesat - se ustavim in diham. Zavedam se, da se s tem svoje gibe primerjam z drugimi v strahu, da ne bi plesal "slabo" in da to ni potrebno, ker se mi ni potrebno primerjati in gibe/ples deliti na slab ali dober. Zato se obvezujem, da med plesom / petjem / izražanjem ne bom razmišljaš o tem, kako sem videl druge plesati /peti / se izražati in da se ne bom več presojal in delil ples / petje / izražanje na "dobrega" in "slabega" ter da ne bom mnenja in sodbe drugih jemal osebno. Namesto tega se bom osredotočil na dihanje in izražanje sebe v sedanjem trenutku predvsem zase, da sem uživam v trenutku in ne zato, da bi zadostil pričakovanjem ali sodbam drugih, ker razumem, da so vse sodbe in predsodki ljudi zgolj reakcije umov zato, da bi ustvarjali energijo.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil moški ples presojati kot nekaj nespodobnega, neuglednega, slabega, ko je oče enkrat omenil, naj ne postanem baletnik. Zavedam se, da je takšna sodba nepotrebna in služi zgolj za ustvarjanju energija za um. Zato se obvezujem, da ne bom več moškega plesa / baleta in drugih aktivnosti / stvari delil na ugledne in sramotne, ker to nima smisla. Namesto tega bom spoznal namen vsake aktivnosti in to uporabil za odpravljanje lastnih omejitev in spoznavanje novih načinov izražanja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar