Dan 198 - So najbogatejši Slovenci uspešni?

Princip: Ne obravnavaj (ignoriraj) drugih tako, kot nočeš biti obravnavan (ignoriran) sam.

V šolah nas ne učijo kritičnega in holističnega (celostnega) razmišljanja in obravnavanja problemov, saj to ni v interesu večine ljudi, ki s svojim denarjem lahko vplivajo na politiko in šolstvo. To so tisti, ki vse druge ljudi vidijo kot konkurenco lastni želji po čim večjem prilaščanju vsega, kar se prilaščati da (čeprav le navidezno). Od materialnih dobrin, denarja, do moči nad drugimi ljudmi.

Vsi ljudje nosimo v sebi sebične težnje, kjer gledamo le na osebni interes na račun in v škodo drugih (čeprav si tega ne priznamo), saj nam takšen "zgled" dajejo že starši in drugi, od samega rojstva naprej. Zato ne moremo kriviti drugih za stanje človeštva, ki je iz dneva v dan bolj zlorabljajoče. Vsak izmed nas je odgovoren za to, da se zazre vase v samo-iskrenosti, da si odpusti sebičnost z uporabo samo-odpuščanja in da praktično prilagodi svoje obnašanje Principu, ki je najboljši za vse nas, ne le zanj ali za manjšo skupino.

Sebičnost ljudi se odraža povsod, tudi v novicah. Ustvarili smo družbo, v kateri se tekmuje na življenje in smrt v skoraj vsaki stvari, še posebej pa pri denarju, pri ustvarjanju dobička. Tako lahko danes beremo novico: Najbogatejši Slovenci letos še bogatejši, na vrhu zakonca Login. V komentarjih lahko beremo pohvale in čestitke za uspeh. Pa so ti ljudje res uspešni?

Večina ljudi bi se strinjala, da so ti ljudje dosegli izreden uspeh, ker jim je uspelo zaslužiti tolikšne milijone evrov. Vprašanje je, čemu? Za kaj jih bodo porabili? Drži, da je toliko denarja težko zaslužiti in da temu lahko rečemo "uspeh", vendar pa je v tem primeru beseda "uspeh" definirana zelo ozkogledno in omejeno ter zato tudi sebično. Večina ljudi se namreč ne zaveda, kako deluje kapitalistični sistem s celostnega vidika. Namerno je namreč ustvarjen tako, da je v njem ustvarjenega premalo denarja, da bi ga vsi imeli dovolj in s tem lahko dostojno živeli. Še tisti denar, ki je, pa gre večinoma v roke manjšini pohlepnih. S tem smo ustvarili načrtovano pomanjkanje, s čimer smo drug drugega prisilili v krvoločno borbo za preživetje, kar ustreza voditeljem hierarhične družbe. Ko smo zaposleni z lastno utopijo uspeha v obliki kopičenja denarja za sebične interese, smo razumsko omejeni (ker ne razumemo celostnega vidika vzrokov in škodljivih posledic našega delovanja). Prav tako smo lahko vodljivi, ker se podrejamo svojim čustvom, namesto da bi delovali po zdravem razumu in po Principu. Tako se v družbi vzpodbuja ohranjanje piramidnega, hierarhičnega sistema, kjer so bogati in vplivni vedno bolj takšni, revnejši pa vedno bolj revni. Vsi skupaj pa smo zasužnjeni v lastni sebičnosti drug do drugega. Rezultat tega prikazuje spodnja slika. Da ne omenjam drugih posledic, kot so zlorabe okolja in onesnaževanje. Je to uspeh? So ljudje v članku, ki naj bi bili najbogatejši Slovenci, pripomogli h kakšnemu pravemu uspehu, ali so zgolj dodali sol na odprto rano? Da lahko na to vprašanje odgovorimo samo-iskreno, moramo stvarnost obravnavati celostno, holistično, ne le sebično.

Resnični uspeh moram biti vedno usklajen s Principom, saj sebičnosti in zlorabi življenja pač ne moremo reči uspeh, ker s tem samemu sebi kopljemo jamo v obliki posledic, ki nas bodo doletele, ko se bomo morali nepreklicno in neodložljivo soočiti z vsemi posledicami in zlorabami, ki jih dopuščamo v našem življenju. Zakaj bi čakali, da smo v to prisiljeni? Bolj modro je, da se že sedaj začnemo samo-iskreno opazovati z namenom, da odstranimo svoje sebične težnje in se začnemo praktično usmerjati po Principu, ki ni nikomur v škodo. Da lahko to storimo, se moramo najprej začeti izobraževati predvsem o sebi. O tem, kako razmišljamo, kako čustvujemo in zakaj, kako se obnašamo in kako se lahko učinkovito spremenimo in popravimo. O orodjih za to se lahko poučimo tudi na brezplačnem spletnem tečaju, kjer na zabaven način spoznamo samo-iskrenost, samo-odpuščanje in samo-korekcijo, ter osnovno delovanje našega uma in čustev. To je ključ za osvoboditev lastne podrejenosti in omejenosti. Tako se začnemo zgledno obnašati in postanemo del rešitve in ne več del problema.

Hkrati s tem pa moramo seveda začeti spoznavati tudi resnično delovanje družbenih sistemov, saj lahko le tako, s celostnim razumevanjem vzrokov in posledic pri človeških odnosih, začnemo vpeljevati praktične rešitve, ki odpravljajo prvotne vzroke zlorab življenja v družbi. V nasprotnem primeri probleme le prelagam iz enega kupčka na drugega, s čimer problem le še poslabšujemo. Praktičen primer tega je danes večina naših politikov ali pa zdravnikov, ki blažijo le simptome, če sploh, z željo po čudežni tabletki, ki bo vsak problem hitro odpravila. Upanje na hitre rešitve s prelaganjem odgovornosti je vedno zelo naivno in sebično, kar lahko razberemo iz lastnih življenjskih izkušenj, kadar smo samo-iskreni.

Večina ljudi bi rada obogatela. Malo kdo pa se resnično zaveda, kakšne so praktične posledice takšnih teženj ljudi v odnosih drug do drugega. Zato moramo začeti razmišljati o tem, kako ustvariti družbo, ki ne bo parazitska, v kateri bomo lahko vsi bogati, brez da bi s tem drugim preprečevali dostojno in zabavno življenje. Prav tako se moramo začeti zavedati, kako uporabljamo svoj denar, saj v kapitalokraciji z njim glasujemo. Ga uporabljamo zgolj za sebične namene, za osebno korist? Ga zgolj odlagamo na banki in si navidezno dvigujemo ego? Jasno je, da je takšno ravnanje sebično. Če živimo po Principu, denar namenjamo za projekte, v katerih smo osebno udeleženi in s katerimi pripomoremo k spremembi sistema v takšnega, kjer bo dostojno in zabavno življenje vsem zagotovljeno. Vse ostalo je zgolj podrejanje lastnim strahovom, čustvom in sebičnim težnjam.