2011 - Kul ideje! Ampak jaz bi to delal po svoje...

Večkrat se dogaja, da razlagam ljudem kaj je najbolj učinkovit način za ustvarjanje raja na Zemlji oz. katerih praktičnih rešitev se mora vsak posameznik lotiti, da bomo lahko v najkrajšem času zagotovili dostojno življenje za vse na Zemlji (kot jih razvijamo in prakticiramo Destonijci), potem pa mi človek odvrne, da me (nas) podpira in da se mu zdijo ideje super, ampak da bi se on tega raje lotil po svoje, malo drugače, s svojim pristopom, ker ima svoje poglede in svoj način reševanja problemov.

To je egoistična, samozaslepitvena izjava človeka, ki se noče soočiti s samim sabo v samoiskrenosti, ker se poslužuje družbeno predprogramirane ideje o takozvani svobodi izbire za svojo korist. Skozi kapitalizem se namreč v glave ljudi vceplja ideja o tem, da ima vsak pravico svobodne izbire in da mora biti zato vsak "poseben", "unikaten", ker to kao odraža stopnjo svobode posameznika. Bog ne daj, da bi se vsi ljudje posluževali praktičnih rešitev, ki so najboljše za vse, naj se raje vsak ubada s problemi na svoj trdoglav način, ker egoizem pač veli, da je treba dokazati svoj prav ne glede na retardiranost početja. S takšnim ravnanjem nalašč postanemo hudobni, saj namerno povzročamo probleme sebi in drugim s tem, ko poskušamo odkrivati toplo vodo, namesto da bi stopili skupaj in se vedno posluževali tistih praktičnih rešitev, ki so preverjeno najboljše za vse.

Destonijci smo skupina ljudi, ki vedno raziskujemo, preizkušamo in vpeljujemo praktične rešitve na vseh področjih, ki so najboljše za vse in s katerimi bomo na Zemlji ustvarili raj in zagotovili dostojno življenje vsem. Zakaj mi potem nekdo pravi, da bi on(a) rad(a) delal(a) po svoje, ko mu (ji) razložim rešitev, ki jo že uporabljamo in je na praktično merljivih primerih dokazano najboljša za vse? Zato, ker takšen človek deluje skozi svoj ego, ker se želi izmikati samoiskrenosti in samoodpuščanju, ker mu je v trenutni situaciji lagodno in ker se počuti kot "zmagovalec" znotraj tekmovalnega sistema, kot ga trenutno imamo. Tak človek je slepar in hinavec, ker namerno zavlačuje svojo samokorekcijo in s tem izboljšanje razmer na Zemlji. Zanimivo in žalostno je predvsem to, da si takšni ljudje ustvarijo toliko izgovorov zakaj naj jim (še) ne bi bilo potrebno sprejeti samoodgovornosti zase in svet, da dejansko preslepijo samega sebe do te mere, da slepo verjamejo svojim blodnjam in nadaljujejo s svojim vsakdanjim življenjem, kot da nikoli ne bi slišali za boljše rešitve, ki bi vsem zagotovila boljše življenje, ne le njim. To je dokaz, kako zelo neodgovorni smo ljudje in do kakšne nedopustne stopnje smo si dovolili sprejeti naše egoistične umske blodnje za resnične in nespremenljive, vse iz strahu pred samoiskrenostjo in samoodgovornostjo. Kot da je to nekaj najhujšega in najtežjega na svetu. Seveda je težko, če kar naprej prelagaš odgovornost in s prstom kažež na druge češ, glej kakšni so naši politiki, sosedi in ne vem kdo vse, vsi kradejo, hinavijo in delajo samo sebi v prid, kako pa naj potem jaz bogi revež (boga reva) delam tako, da bo najboljše za vse?

Povsem enostavno: pridruži se Destonijcem, povsod nas je dovolj, preglej strani, sodeluj z nami, uporabljaj rešitve samoiskrenosti, samoodpuščanja, samokorekcije in samoodgovornosti, pomagaj nam pri uveljavljanju praktičnih rešitev, ki so najboljše za vse. V skupini se podpiramo in si pomagamo na vseh področjih. Vsak človek ima samo dve možnost: ali nadaljuje s svojim življenjem tako kot je sedaj in se slepi ali pa se nam pridruži in dela na sebi, da postane samoodgovoren in tako pomaga pri uveljavljanju rešitev, ki preverjeno vodijo v posledice, ki so najboljše za vse. Oboje ima svoje posledice, verjetno pa lahko sklepate, kakšne so te pri samozaslepljevanju. Kakorkoli se odločimo, vse posledice bomo vedno doživeli na lastni koži, zakaj ne bi drug drugemu zagotovili, da bodo te vedno prijetne?