Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil vzpostavljati in se poosebljati s karakterjem sramežljivosti v trenutku, ko se soočim z možnostjo (spontanega) pogovora s sočlovekom, kjer me takoj postane strah tega, da se bom osmešil, če kaj rečem. Ko opazim in se zavem, da vzpostavljam in se poosebljam s karakterjem sramežljivosti, kadar se soočim z možnostjo (spontanega) pogovora s sočlovekom - se ustavim in diham. Zavedam se, da mi ni potrebno obsojati lastnih besed in lastnega izraza, še preden to sploh storim, ker mi to v nobenem primeru nič ne koristi, saj s tem le zatiram lastni življenjski izraz. Zato se obvezujem, da si ne bom več ustvarjal in se poosebljal s karakterjem sramežljivosti in da ne bom več obsojal svojih besed in svojega izraza, kadar bom imel priložnost (spontano) govoriti s sočlovekom, neznancem. Namesto tega bom zavedno dihal in se zavedal, da je vsak človek kot živo bitje zgolj drug izraz mene samega in da je zato najboljše, da z drugimi ravnam tako, kot bi ravnal sam s sabo oz. kot bi želel, da drugi ravnajo z mano. Tako drugih ljudi ne bom ignoriral in/ali pogledal stran, ampak jih bom pozdravil in jih sprejel, kot sprejemam samega sebe, ter se z njimi pogovarjal, ker je to odlična priložnost za to, da še bolj spoznam sebe in hkrati nekoga drugega in se s tem "razširim" kot živo bitje.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se večvrednega, vzburjenega, veselega, srečnega, kadar mi neka ženska nameni pozornost. Hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil pozornost žensk jemati kot bolj pomembno samo zato, ker ženske povezujem z možnostjo seksa.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil svoj pogovor ali interakcijo z ženskami takoj povezovati s seksom in z možnostjo seksa in si dovoliti, da me ta želja po seksualni energiji usmerja. Ko opazim in se zavem, da dopuščam, da me pri interakciji z žensko usmerja želja po seksualni energiji - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem dopuščam, da se napaja z energijo moja podzavest, s čimer se napajajo tudi moji umski vzorci, s čimer si bom zgolj otežil življenje in proces odpravljanja reakcij. Zato se obvezujem, da se ne bom podrejal željam/hotenjem po seksualni energiji. Namesto tega bom zavedno dihal in apliciral pogled na sočloveka, kjer vse ljudi vidim kot okostnjake brez spola in si s tem pomagal obravnavati vse ljudi enakovredno in brez seksualne energije, povezane s spoloma.
Odpustim si, da si nisem dovolil in sprejel biti takoj odkrit do drugih ljudi in predvsem žensk, ki navežejo stik z mano, glede tega, da že imam partnerko, zato ker me je bilo strah, da bi s tem izgubil možnost/zanimanje žensk za druženje in pogovor z njimi. Spoznal sem in zavedam se, da je vsakršno zanimanje žensk zame, ki bi temeljilo predvsem na seksualnih željah, neiskreno in osnovano na čustvenih energijah, kar vedno vodi v še večje čustvene reakcije in nestabilne odnose. Zato se obvezujem, da si ne bom več ustvarjal strahu pred tem, da bi izgubil zanimanje žensk in možnost pogovora/druženja z njimi, če bi jim povedal, da že imam seksualno partnerko. Namesto tega bom z drugimi ženskami odkrit, ker bom na tak način lahko ustvarjal najbolj samo-iskrene, stabilne in podporne odnose.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil uporabljati domišljijo za to, da sem si predstavljal kako bi bilo, če bi se družil z določeno žensko/osebo, pri kateri opažam določeno lastnost, ki mi je na njej všeč. Zavedam se, s tem projiciram svojo dojeto pomanjkanje te opažene lastnosti na to žensko/osebo, kjer si potem predstavljam in ustvarjam željo po tem, da bi se z njo družil zato, da bi tako prišel do te meni všečne lastnosti, ki sem jo na njej opazil, namesto, da bi si to lastnost dal sam in jo sam poiskal v sebi. Ko opazim in se zavem, da sem na neki ženski/človeku opazil lastnost, ki mi je všeč in za katero dojemam, da jo sam nimam - se ustavim in diham. Zavedam se, da moram to lastnost v sebi najti/ustvariti sam, saj se bom v nasprotnem primeru podredil tej ženski/osebi, ker bom verjel, da jo potrebujem, zato da bi prišel do te lastnosti, kar pa ne drži. Obvezujem se, da ne bom več uporabljal domišljije za to, da bi si predstavljal kako bi bilo, če bi se družil z neko žensko/osebo zato, da bi prišel do neke meni všečne lastnosti, ki sem jo na njej opazil. Namesto tega se bom zazrl vase in poiskal ter ustvaril to lastnost v sebi. Tako namesto, da bi bil ljubosumen na neko drugo osebo, ji bom hvaležen, da mi je pomagala pokazati, kaj mi še manjka in kako se lahko izpopolnim.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil biti posebej pozoren na strukturo kože ljudi in predvsem žensk in da sem jih sodil, primerjal in presojal njihovo "lepoto" na podlagi tega, kakšno strukturo kože imajo. Spoznal sem in zavedam se, da s tem sodelujem v svojem zblojenem polarnem umskem konstruktu lepote in grdote, ki sem si jo sam namislil in s katero ustvarjal razdor med ljudmi v svojem umu s tem, ko jih primerjam in označujem za večvredne in manjvredne, glede na to, kako "lepi" ali "grdi" so, glede na njihovo strukturo kože ali kakšne druge lastnosti telesa. Zavedam se, da s tem povzročam zlorabo, saj zlorabljam ljudi v svojih mislih in jih posledično potem tudi diskriminiram v realnosti. Ko opazim in se zavem, da se osredotočam na videz ljudi, še posebej žensk, in da jih sodim/primerjam glede na njihovo zunanjo podobo/izgled, kot na primer na podlagi njihove strukture kože, starosti, urejenost ter podobnosti mojim ali družbenim namišljenim "idealom lepote in grdote" - se ustavim in diham. Obvezujem se, da ne bom več sodil ljudi, še posebej žensk, na podlagi strukture njihove kože ali drugih lastnosti njihove zunanje podobe. Namesto tega se bom usmeril v dihu in si pomagal s tem, da jih bom dojemal kot brezspolna živa bitja in se med pogovorom osredotočil na njihove oči in/ali glas, preko katerih lahko z njimi navežem stik kot z živim bitjem, ki nima določene oblike ali zunanjega izraza.
Ni komentarjev:
Objavite komentar