Dan 124 - Strah in odpor do šolskih obveznosti

Ob misli na šolske naloge in obveznosti se mi še vedno poraja občutek odpora in odlašanja, zato bom raziskal, kaj se za tem skriva.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil definirati šolske obveznosti kot neprijetne, ker imam do njih odpor.

Odpustim si, da si nisem dovolil odpustiti si in odstraniti občutka neprijetnosti in odpora do šolskih obveznosti.

Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati, da bom lahko šolske obveznosti opravljal z lahkoto in brez nepotrebnega odpora ali slabih občutkov takoj, ko si jih odpustim in odpravim in s tem ne dovolim, da bi se na tak način omejeval in sabotiral.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil se neprestano soditi in ocenjevati ter se primerjati z lastno vizijo o tem, kako bi nekaj moral narediti, pred in med opravljanjem šolskih obveznosti.

Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati, da si ustvarjam odpor do šolskih obveznosti s tem, ko se neprestano primerjam z drugimi ali lastnimi idejami med ali pred opravljanjem obveznosti.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ustvarjati strah do šolskih obveznosti zaradi strahu pred neuspehom.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil soditi se kot nezmožnega opraviti neko šolsko obveznost že v prvem trenutku, ko se jo zavem. Obvezujem se, da se ne bom več sodil kot nezmožnega, da bi uspešno opravil neko šolsko obveznost v trenutku, ko se jo zavem ali kadarkoli drugič. Namesto bom pozoren na ustavljanje misli z zavednim dihanjem tako, da se bom fizično praktično usmerjal v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ustvariti strah pred neuspehom takoj, ko se zavem, da nečesa ne razumem. Spoznal sem in razumem, da je nemogoče, da bi vse stvari takoj razumel, ker ljudje iste besede različno razumemo zaradi spominov in definicij. Zato je nesmiselno in nesprejemljivo, da si ob nerazumevanju ustvarjam strah pred neuspehom. Namesto tega se obvezujem, da se bom ob vsakem nerazumevanju nečesa upočasnil in osredotočil na dihanje ter se usmeril tako, da si bom definiral in zapisal, česa točno ne razumem in nato zastavljal vprašanja ali poiskal druge vire in razlage, s katerimi si bom razjasnil to, česar ne razumem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil ob tem, ko pri opravljanju šolskih obveznosti naletim na problem, preveč in prehitro razmišljati o morebitnih rešitvah in si posledično ustvarjati nestrpnost in občutek ne-obvladovanja situacije. Spoznal sem in razumem, da je reševanje problemov v umu neučinkovito, saj se hitro zgodi, da stvari pozabim, se vrtim v krogu ali začnem razmišljati o nepomembnih stvareh. Zato se obvezujem, da se ne bom več zatekal v um, ko bom naletel na problem pri reševanju šolskih in drugih obveznosti, namesto tega se bom najprej upočasnil z zavednim dihanjem, točno definiral problem in si ga po možnosti zapisal ter nato sistematično razmislil in zapisal možne rešitve, ki jih bom potem preverjal in uporabil sistematično tako, da ne bom skakal od ene do druge, ker se s tem samo zmedem in ustvarjam občutek neobvladljivosti, s tem pa občutek strahu pred neuspehom in odpor.

Dan 62 - Učenje, izrazna mimika, spomini

Odpustim si, da si nisem dovolil nehati učenje, faks, šolo povezovati s strahom pred neuspehom in posledično s strahom pred preživetjem, sramoto, strahom pred razočaranjem staršev, sorodnikov, prijateljev in strahom pred občutkom manjvrednosti. Spoznal sem in razumem, da sem s tem uspehu pri učenju, faksu, šoli, pripisoval večji pomen kot ostalim stvarem in moj uspeh v življenju in možnost preživetja enačil s tem, ali bom in kako uspešno bom opravil šolo, faks, izpit, s čimer sem si posledično do tega ustvaril strah pred neuspehom in ta strah enačil s strahom pred preživetjem, posledično pa si tudi ustvaril odpor do šole, fakse, učenja, ker teh strahov in občutkov nisem hotel doživljati. Kadar opazim in se zavem, da sem pomislil na učenje, faks in ob tem dobil občutek odpora, strahu, se ustavim in diham. Zavedam se, da je to vzorec uma, katerega edini namen je, da ustvarja strahove, občutke v meni, s čimer si um/ego zagotovi energijo za preživetje.

Obvezujem se, šole, faksa, učenja ne bom več enačil in povezoval z lastnim uspehom, neuspehom in strahom po preživetju, ampak se bom usmerjal v dihu po zdravem razumu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil izraze, kretnje in mimiko moje nekdanje partnerke označevati, povezovati, definirati kot prikupne, všečne, ljubke in jim s tem pripisovati pozitiven pomen in energetski naboj in hkrati si odpustim, da sem drugačnim izrazom, kretnjam, mimiki, pripisal nevtralen in manjvreden pomen. Spoznal sem in razumem, da sem s pripisovanjem pozitivnega, večjega pomena njenim izrazom, kretnjam in mimiki samega sebe prepričeval, da je ona zame nekaj posebnega, večvrednega, da mi je usojena in da zaradi teh pozitivnih občutkov želim biti z njo, zato da bi se lahko ob njej skrival pred samo-odgovornostjo in negativnimi občutki, ki sem jih doživljal sam. Kadar opazim in se zavem, da izrazom, kretnjam, mimiki nekdanje partnerke pripisujem pozitiven, večji pomen - se ustavim in diham. Zavedam se, da se skozi takšne misli, vzorce, reakcije želim vrniti v stare vzorce skrivanja pred samim sabo in prelaganja odgovornosti, zato se obvezujem, da izrazom, kretnjam in mimiki nekdanje partnerke ne bom več pripisoval pozitivnega, večjega pomena, ampak bom enakovredno z reakcijo in zanjo prevzel odgovornosti ter jo 

ustavil in odstranil s samoodpuščanjem in se usmeril v dihu po zdravem razumu, tako kot je najboljše za vse.

---

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil spominom, katerim sem dodal pozitiven energetski naboj, pripisovati večji pomen, pomembnost od drugih in se z njimi poistovečati ter si posledično želeti, hrepeneti, da bi spet bilo tako ali da bi doživel kaj podobnega. Zavedam se in razumem, da skozi spomine ponavljam vedno enake vzorce zaradi odvisnosti in podrejenosti od občutkov, ki sem jih dodal spominom in da dokler želim spomine podoživljati, še vedno težim k enakim starim vzorcem, ki so me pripeljali do takšne zasvojenosti z občutki in mislimi in takšne neučinkovitosti in da se s tem še vedno podrejam občutkom, namesto da bi energetske naboje odpravil in se usmerjal v dihu po zdravem razumu.

Odpustim si, da si nisem dovolil odstraniti, odpraviti strahu pred popolno samo-iskrenostjo v neki točki, ki jo razdelujem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil obsojati in soditi samega sebe ob pogledu na neko točko o sebi in si s tem onemogočati samo-iskren pogled na strukturo vzorca in od njega bežati. Spoznal sem in zavedam se, da se z obsojanjem samega sebe ob pogledu na neko točko o sebi izmikam samoodgovornosti za to, da ugotovim strukturo vzorca in ga odpravim, odpustim, da ga ne bom več ponavljal in ga nadomestil z zdravim razumom in samo-direkcijo v skladu s tem, kar je najboljše za vse.

Obvezujem se, da se ne bom več obsojal in sodil ob pogledu na neko točko o sebi in ter se ob tem počutil manjvredno in sramotno, ampak si bom dovolil v dihu pogledati, razdelati in ugotoviti strukturo vzorca ter ga odpraviti, odpustiti s samoodpuščanjem in ga nadomestiti s samodirekcijo po principu zdravega razuma in v skladi s tem, kar je najboljše za vse.