Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da
se dojemam in počutim ujetega, ker se ne morem družiti s prijatelji, da bi se
ob njih sprostil in zabaval ter počutil pozitivno, sprejeto, varno in hkrati si odpustim, da se počutim/dojemam svobodnega, kadar se lahko družim s prijatelji in se ob tem počutim pozitivno. Kadar
opazim in se zavem, da si želim družiti s prijatelji - se ustavim in diham.
Zavedam se s tem izmikam svojim negativnim občutkom, strahu, samoti, žalosti,
ki jih doživljam kadar sem sam ali z X/tujci. Obvezujem se, da se ne bom več
izmikal negativnim občutkom kadar sem sam, ampak jih bom odpustil/odstranil s
samo-odpuščanjem, kakor tudi pozitivne občutke, ko sem s prijatelji, ter se usmeril v dihu.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil
verjeti, da se lahko samo ob prijateljih sprostim in pozabim na skrbi ter se
počutim varno, sprejeto in veselo. Kadar opazim in se zavem, da iščem
prijatelje, da bi se ob njih sprostil in počutil dobro/pozitivno - se ustavim
in diham. Spoznal sem, da si želim druženja s prijatelji zato, ker nočem
odstraniti pozitivnih občutkov, pri tem pa ne razumem, da doživljam zaradi tega
negativne občutke takrat, ko sem sam. Obvezujem se, da si ne bom več dopuščal
ustvarjati dobre/pozitivne občutke s hrepenenjem po druženju s prijatelji in z
definiranjem druženja s prijatelji kot nekaj zabavnega/pozitivnega in ob druženju z njimi, ker
razumem, da si s tem ustvarjam tudi negativne občutke, kadar se ne družim z
njimi, namesto da bi se vedno usmerjal v dihu in bil stabilen.
Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati in
razumeti, da vedno, ko si želim/hrepenim po tem, da bi se družil/pogovarjal s
prijatelji/X, ob tem v bistvu nočem odpustiti/odpraviti pozitivnih občutkov, ki
jih ob tem doživljam, zato si tudi dopuščam, da se počutim
negativno/žalostno/slabo/ujeto/jezno, kadar dojemam, da tega nimam, zato da bi
se lahko kasneje spet počutil pozitivno/več kot/veselo. Obvezujem se, da si bom
vedno odpustil in odpravil tako dobro/pozitivno stran občutkov, kot tudi slabo/negativno
stran občutkov, ker se zavedam, da lahko edino tako ustavim polarnost uma, kjer
skačem med pozitivnimi in negativnimi občutki.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil
počutiti se pozitivno/veselo, kadar najdem/dojamem/spoznam neko svojo točko in hkrati
si odpustim, da se v nasprotnem primeru počutim negativno/jezno in se obsojam
ter obupujem nad sabo, kadar dojemam, da nisem dovolj odkrit s sabo in da ne
dojemam, ne spoznavam, ne najdem svojih točk/konstruktov in jih ne odpravljam
učinkovito. Kadar opazim in se zavem, da se počutim veselo/pozitivno ob
spoznavanju/razumevanju samega sebe ali ko se počutim negativno/slabo, kadar
dojemam, da se ne spoznavam učinkovito in da ne dojemam/razumem sebe in svojih
točk - se ustavim in diham. Obvezujem se, da si ne bom več dovoljeval
ustvarjati pozitivnih občutkov, ko bom spoznal in dojel neko točko o sebi, in
da si ne bom več dovoljeval ustvarjati negativne/slabe občutke, ko bom dojemal,
da se ne spoznavam učinkovito in da ne odpravljam svojih umskih konstruktov
učinkovito, ker se zavedam, da s tem sodelujem v umski polarnosti pozitivnosti
in negativnosti. Namesto tega se bom usmeril z dihanjem in si odpustil in
odpravil obe energetski polarnosti uma.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti/dojemati se veselo/pozitivno/zagnano/samo-direktivno/ponosno, kadar dojemam, da sem napisal precej/dovolj/zelo dolg blog, ter da se počutim/dojemam slabo/negativno/žalostno/brezvoljno/manjvredno in osramočeno, kadar se dojemam in se mi zdi, da sem napisal prekratek blog. Ko se tega zavem - se ustavim, diham in zavedam, da sem s tem sodeloval v polarnosti pozitivnih/negativnih občutkov, namesto da bi se vedno usmerjal v dihu. Obvezujem se, da se ne bom več počutil/dojemal veselo/pozitivno/zagnano/samo-direktivno/ponosno, če bom dojemal, da sem napisal precej/dovolj/zelo dolg blog in da se ne bom več počutil/dojemal slabo/negativno/žalostno/brezvoljno/manjvredno osramočeno, če bom dojemal, da sem napisal prekratek blog. Namesto tega se bom usmeril v dihu in se ne obsojal/presojal.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si nagrade v obliki dobrih občutkov, kadar dojemam, kot da sem nekaj dobro opravil in kadar sem ponosen nase in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da sem do nagrade upravičen in da mi pripada. Ko opazim in se zavem, da se želim nagraditi z dobrimi občutki, kadar dojemam, da sem nekaj dobro opravil in/ali sem ponosen nase - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem sodelujem v krogu pozitivnih/negativnih občutkov, namesto da bi se vedno usmerjal v dihu in bil stabilen in učinkovit. Obvezujem se, da si ne bom več želel nagrade v obliki pozitivnih občutkov, kadar bom dojemal, da sem nekaj dobro opravil in/ali bom ponosen nase, ampak bom dobre občutke/ponos odpustil/odstranil s samo-odpuščanjem in se usmeril v dihu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar