Kaj je družbeni inženiring?

V človeški družbi se neprestano izvaja družbeni inženiring. Kaj je to?

Družbeni inženiring je načrtno ali nezavedno oblikovanje miselnih, čustvenih in vedenjskih vzorcev posameznih ljudi, ciljnih družbenih skupin ali družbe kot celote. Temelji na umetno ustvarjenih okoliščinah, ki naivnega človeka spodbujajo k določenemu mišljenju, čustvovanju in ravnanju, ki bi bilo v naravnih/drugačnih okoliščinah manj ali pogosto zelo malo verjetno, večinoma omejeno na redke posameznike. 

Družbeni inženiring lahko v osnovi razdelimo v dve vrsti:

Nezavedni družbeni inženiring: večinoma izvajajo starši nad otroki in vsi, ki počnejo stvari iz navade, brez samoodkritega razmisleka, tudi zagovorniki hierarhičnih družbenih sistemov, ki pogosto svoje vprašljivo ravnanje opravičujejo s tem, da "le opravljajo svoje delo". Ljudje nezavedni družbeni inženiring izvajamo deloma zaradi lastne dresure, torej iz navade, deloma pa zaradi zmotnega dojemanja, da bomo imeli od tega sami večjo korist, kot če tega ne bi počeli.

Primer: dresura po sistemu kazni in nagrad. Če narediš A, dobiš nagrado, če narediš B, dobiš kazen. Dresiranec večinoma ne razume, zakaj dobi nagrado ali kazen. Ve le, da je v to prisiljen in pogosto tudi dojema, da nima druge izbire. Umetno ustvarjeni in na videz omejeni izbiri, pogosto med le dvema možnostma, pravimo dilema (di: dvojna, lema: predpostavka/trditev). Ustvarjanje dileme je ena od tehnik družbenega inženiringa, pri kateri izkoriščevalec nekomu ponudi na izbiro dve možnosti, obe slabi zanj in dobri za izkoriščevalca.

V razmislek: Kje v družbi najdemo primere zgornje oblike dresure? Se dresura uporablja le na živalih?

Zavestni družbeni inženiring: izvajajo snovalci družbenih anti-sistemov, večinoma po naročilu plačnika in posledično v njegovo korist, seveda v škodo naivnih posameznikov in družbe, ki je naročenemu družbenemu inženiringu podvržena.

Primer 1: Ena najbolj razširjenih oblik zavestnega družbenega inženiringa so številni oglasi v javnih medijih.

V razmislek: Kolikokrat ste že kaj kupili zato, ker ste to videli v oglasu, ne zaradi dejanske potrebe?

Primer 2: Uporaba množičnih medijev v obliki prirejenih novic in pristranskega obveščanja za preusmerjanje pozornosti in ustvarjanje javnega mnenja v smislu, kaj je pomembno in kaj ni.

V razmislek: Kje ste nazadnje opazili uporabo množičnih medijev za preusmerjanje pozornosti k temam in stvarem, ki na vaše vsakdanje življenje nimajo vpliva?

Pogosto je posledica močnega družbenega inženiringa tudi množična hipnoza. Ko na primer množica ljudi zaradi posledic umetnih okoliščin zapade v neko obsedno stanje, ki vključuje čustvene reakcije, kot so panika, histerija, mržnja ali nasilnost proti določeni skupini ljudi. 

Primer: Adolf Hitler je bil spreten govorec, ki je znal množice ljudi množično hipnotizirati.

Nam bližji dober primer nedavne množične hipnoze, ki smo jo vsi doživljali, je projekt COVID, ustvarjen s pomočjo različnih tehnik družbenega inženiringa, osnovanega predvsem na ustrahovanju, grožnjah s prisilo, sklicevanjem na navidezno avtoriteto in argumentu moči proti zdravorazumskim in stvarnim dejstvom. Ljudje smo v stanju naivne prestrašenosti še posebej dovzetni za hipnozo.

Primer manj očitnega družbenega inženiringa v obliki množične hipnoze, ki traja že stoletja, je kult cepljenja. Ustvarjanje kulta je ena od tehnik družbenega inženiringa, kjer se s pomočjo kultnih osebnosti z navidezno avtoriteto vzpostavi prepričanje na podlagi argumenta navidezne avtoritete, ki ji ni dovoljeno nasprotovati, ker v takem primeru pride do groženj, ustrahovanja, izobčenja in nasploh preprečevanja posamezniku ali skupini ljudi z drugačnimi izkušnjami in mišljenjem, da bi lahko enakovredno in dostojno sodelovali v družbi, kateri se čutijo pripadne.

Drugi primeri množične hipnoze s področja politične organizacije ljudi so kult Donalda Trumpa, kult Vladimirja Putina ali nam bližji kult Josipa Broza - Tita, ki ima tudi po svoji smrti številne privržence. Vsi ti kulti so nastali z načrtnim ustvarjanjem umetnih okoliščin družbenih inženirjev po naročilu naročnikov, ki za svoje interese prispevajo potreben denar, ki omogoča učinkovito izvedbo takih projektov v njihovo korist in seveda na škodo večine ljudi.

V razmislek: kje v naši družbi lahko tudi danes prepoznamo pojav kultnih osebnosti z navidezno avtoriteto?

Lahko bi naštevali vse različne tehnike in primere družbenega inženiringa, vendar za namen učinkovitega preprečevanja naše lastne dovzetnosti za družbeni inženiring in posledično hipnozo to ni potrebno. Vzrok, zaradi katerega smo ljudje dovzetni za številne tehnike zavajanja in hipnozo je namreč vedno isti. Ko prepoznamo in odpravimo vzrok, nismo več dovzetni za nobeno obliko zavajanja in hipnoze. Zato se bomo posvetili odpravi vzroka.

Kdaj smo ljudje dovzetni za družbeni inženiring, zavajanje in hipnozo?

Kdor ne ustvarja svojih misli, čustev in posledičnih navad zavestno, je njihov podložnik, dovzeten za hipnozo, zavajanje in družbeni inženiring.

Dejstvo je, da ljudje svojih misli in čustev večino časa ne ustvarjamo zavestno in samousmerjeno, zato smo jim podrejeni.

To lahko preverimo s preprosto vajo: Odločimo se, da en dan ne bomo o ničemer po nepotrebnem razmišljali in na nič čustveno reagirali, temveč bomo le sproščeno uživali ob opravkih vsak trenutek tako, da se zavedamo vsakega svojega diha. Prav tako od tega dne naprej ne bomo izvajali nobene škodljive navade. V kolikor nam to ne uspe, smo si s tem dokazali, da svojih misli, čustven in posledičnih navad ne ustvarjamo zavestno in samousmerjeno, temveč smo jim podrejeni.

Posledica takšnega našega stanja je sledeča: ker smo podrejeni svojim podzavestnim oz. nezavednim miselno-čustvenim vzorcem, reakcijam in navadam, nas lahko zavaja in z nami manipulira vsak, ki na splošno dovolj pozna delovanje človekove podzavesti, da lahko v nas sproža miselno-čustvene reakcije z ustvarjanjem ustrezni umetnih okoliščin.

Primer: Včasih rečemo, da nas je kdo razjezil, ker je nekaj določenega rekel ali naredil. V kolikor nekdo razume, v kakšnih okoliščinah se ujezimo kot posameznik ali pa kot družbena skupina, lahko načrtno ustvari umetne okoliščine, s katerimi doseže, da se ujezimo, prestrašimo ali kakorkoli drugače želeno reagiramo, s čimer lažje doseže družbeno spremembo, ki jo želi ustvariti.

Tako lahko družbeni inženirji s pomočjo donacij naročnikov pri ciljanih skupinah ljudi ustvarijo želene miselno-čustvene reakcije, zaradi katerih ljudje spremenijo vedenje in celo ustvarijo nove navade v dovoljšni meri, da to vpliva na celotno družbo ali družbeno skupino. Najpogosteje se množični družbeni inženiring izvaja s pomočjo množičnih medijev in umetno ustvarjenih dogodkov, ki v ciljni skupini ljudi ustvarijo želena čustvena obsedna stanja, v katerih so ljudje dovzetni za hipnozo, ker njihov zdrav razum in logično sklepanje preglasijo prvinske čustvene reakcije, težnje in tako imenovani čredni nagon.

Učinkovita odprava dovzetnosti človeka za družbeni inženiring zahteva dobro poznavanje osnov delovanja človeške psihe, in na splošno sebe kot živega bitja z zmožnostjo popolnega samousmerjanja svojih misli, čustev in navad. Kar pa zahteva tudi vajo. V kolikor bi se rad tega naučil ali naučila, se poveži z mano. Z veseljem ti bom pomagal na tebi ustrezen način razjasniti bistvena spoznanja o človeški psihologiji in ti pomagal pri praktičnih vajah za vzpostavitev učinkovite samousmerjenosti v kontekstu tvojega živenja.

Cepiva za cepce

Po ugotovitvah neodvisne znanstvene raziskave, ki je bila predstavljena tudi na Inštitutu Jožef Štefan, se v vseh popularnih testiranih cepivih nahaja cela zbirka človeku strupenih anorganskih snovi in spojin v nedopustnih presežkih, ki jih proizvajalci večinoma ne navajajo in ki jih ne sme biti niti v hrani, kaj šele cepivih. Konkretno: aluminij (povzroča Alzheimerjevo bolezen), svinec (...), wolfram (povzroča raka) itd. V nekaterih popularnih cepivih količina živega srebra tudi do več kot 25.000-krat (!) presega mejo, ki je dovoljena za pitno vodo. V ZDA je to 0.002 mg/L oz. 2 mcg/L. Na spodnji sliki ga proizvajalec celo navede kot sestavino, in sicer 25 mcg v dozi 5ml!

 

Kot vemo, je živo srebro bistvenega pomena za zdravo življenje, konec sarkazma. Seveda gre za enega človeku najbolj strupenih snovi, ki ob stiku z živčnimi celicami/nevroni (npr. v možganih) te popolnoma uniči. Kadarkoli v telo hkrati vbrizgamo več kot 3 (kaj šele 10 ali več) različne snovi/spojine je zaradi kompleksnosti dejavnikov nemogoče predvideti, kakšne bodo posledice. Ne pozabimo, da so zdravniki baje prisegli, da ne bodo zastrupljali svojih kupcev, pardon pacientov. Je pa res, da če smo vsi zdravi, ne bodo nič zaslužili, hmmm ... In ne, ti odvečni elementi niso stranski proizvod pri izdelavi cepiv, saj pri testiranju nekaterih cepiv za živali niso odkrili nobene omenjene kontaminacije... V kolikor je cepljenje prostovoljno, vsak sodelujoči nase prevzema enak delež soodgovornosti za posledice. V kolikor pa kdo posiljuje/izvaja prisilno cepljenje, s tem skladno z naravnim zakonom prevzema odgovornost za vse posledice nase. Takšnega ravnanja ne priporočam, ker so posledice daljnosežne in neodvisne od posameznikove (ne)vere v njihov obstoj. Tudi zaradi tega sem strogo proti vsakršni obliki prisile in neposrednega ali posrednega prisilnega/obveznega cepljenja. Zaključna misel/priporočilo: Ne dovolimo si početi stvari zgolj iz strahu, ker je ravnanje na podlagi čustev iracionalno in vedno ustvari več težav kot koristi. Odpustimo si strahove, razmišljajmo kritično, s svojo glavo, sprašujmo, zahtevajmo točne in jasne odgovore, ki so neodvisno preverljivi do te mere, da v njih ni mogoče razumno dvomiti. Zgodovina nas uči, da se je fašizem vedno vpeljal na podlagi namišljenega strahu, ki so ga egoistični posamezniki in skupine izkoristili za svoje sebične namene, na račun in v škodo večine. Cepiva proti naivnosti na žalost ne bo.

Plandemija COVID-19 ali kako so maske že zdavnaj padle

Po primerjalni analizi plandemije na podlagi uradnih statističnih podatkov (1) vidimo, da so ukrepi, kot sta vsesplošno nošenje mask in omejitev gibanja povsem pretirani, saj primer Švedske, ki ni imela teh ukrepov, in drugi, jasno kažejo, da takšni ukrepi nimajo bistvenega učinka na naravni potek širjenja bolezni in posledično umrljivost. Lahko pa ti ukrepi iz večih razlogov povzročijo več škode kot koristi, gospodarsko so že. Za primer: Ljudje smo najbolj odporni v poletnih mesecih, ki je idealen čas za ustvarjanje naravne skupinske imunosti do jeseni, ko odpornost ljudi spet pade. Če v nasprotju z uradnimi statističnimi podatki in študijami predpostavimo, da maske in ostali ukrepi res preprečujejo širjenje virusa, potem z njimi v poletnih mesecih pretirano ustavimo naravno širjenje virusa in s tem preprečimo naravno vzpostavitev skupinske imunosti. Tako vzpostavimo pogoje, v katerih lahko v jeseni in pozimi zaradi virusa hudo zboli več ljudi, kot bi jih sicer …

Dejstvo je, da stroka ni soglasna niti o koristnosti nošenja medicinskih mask pri zdravnikih, kar dokazujejo številne študije (8), kaj šele o vsesplošni nošnji mask. Tudi člani WHO so v enem od posnetkov priporočali, da zdravi ljudje brez simptomov naj ne nosijo mask (3), ker si lahko povzročijo več škode kot koristi. Izhajajoč iz strokovnega gradiva Zbornice za varstvo pri delu (9) je MINIMALNA sprejemljiva količina kisika v zraku za varno delo 19,5% (normalna je med 20% in 21%). Količina kisika pod obrazno masko že po približno minuti pade na ~18,5%. (10) Odziv človeškega telesa: Zmanjšana sposobnost za vztrajno delo, motnje koordinacije, zgodnji simptomi zadušitve. Znani so primeri, ko so ljudje ob uporabi maske med večjo fizično aktivnostjo utrpeli hude posledice (11). Večja fizična aktivnost je relativna in specifična za posameznika, sploh za nekoga z dodatnimi težavami, kot je npr. astma. Zakaj bi torej vsesplošno silili ljudi, da nekaj počnejo v njihovo "dobro", če si niti strokovnjaki niso enotni glede koristnosti vsesplošne uporabe mask in če sami uradni statistični podatki kažejo na njihovo nepomembnost (1) pri ustavljanju širjenja sezonske virusne bolezni? Prisili, ki izhaja zgolj iz avtoritete in argumenta moči, pravimo fašizem. Vsaka oblika fašizma se začne s pretvezo, da je dobra za ljudi. Ljudje pa totalitarne in avtokratske ideje sprejemamo, dokler nas je strah in dokler smo naivni. Zgodovina se ponavlja ali povedano po domače: isti drek, drugo pakiranje. Kdor ne pozna zgodovine, je obsojen na ponavljanje enakih napak. Prav tako ni težko zavajati ljudi, ki ne razumejo osnovnih mehanizmov delovanja lastnega uma in čustev, kar sem zelo podrobno opisal v svoji knjigi Moč samoodpučanja (6). Se opravičujem morebiti užaljenim, a mi vest in soodgovornost ne dopuščata, da bi se pretvarjal, da je Zemlja ploščata in center vesolja, ko pa vem, da se vrti okrog Sonca. Tako misleče so v srednjem veku zažigali na grmadi po ukazu iz Vatikana, čeprav so v vatikanski knjižnici že takrat imeli knjige starodavnih civilizacij, učenjaki katerih so narisali presenetljivo točne zemljevide okrogle Zemlje in vseh kontinentov, ki jih v Evropi takrat bojda še poznali niso. Le zakaj te pokradene knjige tako skrivajo? Ni kaj, izjemni človekoljubi in filantropi, kar se vidi že iz njihove neizmerne ljubezni do naših otrok … Ki bi jih danes radi prisilno cepili z vse več cepivi, ker so pač oni tako rekli, da bodo “filantropi” tipa Bill Gates (ki po pričanju svojega družinskega zdravnika ni hotel nikoli cepiti svojih otrok (12)) še kaj zaslužili. Seveda so si pred tem izborili popolno imuniteto pred vsemi posledicami cepljenja, ker jih nihče ne sme tožiti za odškodnino zaradi posledic ...

Corona plandemijo so načrtovali že oktobra 2019 s tako imenovanim Dogodkom 201 (4) (izseki iz vaje), kjer so načrtovali potek upravljanja plandemije tipa Corona. Predvsem kako ljudi učinkovito "informirati"/indoktrinirati (zakaj se že zdravnikom reče doktor?) skozi usklajeno cenzuro "napačnih informacij" in propagando "pravih informacij" s strani javnih medijev in drugih "vodilnih" ustanov, ki jim večina ljudi zaupa, ker se promovirajo kot "uradne" in "znanstvene", čeprav so pogosto leglo korupcije. Podobno je včasih večina ljudi zaupala institucionirani cerkvi, člani katere so drugače misleče mučili in zažigali. Eden glavnih sponzorjev Dogodka 201 (4) je seveda programerski milijarder Bill Gates, v prostem času samooklicani virolog, ki hoče vsem vsiliti obvezno cepljenje (posnetkov o tem iz njegovih intervjujev je ogromno na spletu). To ne preseneča, saj skozi svoje organizacije za promocijo cepljenja cepiva tudi prodaja. Američani imajo znan pregovor: "Where money talks, bullshit walks." Ne pozabimo, da se je misija plandemija COVID-19 uradno začela decembra 2019 v Wuhanu na Kitajskem (2). Torej dva meseca (!) po vaji za točno ta primer, imenovani Dogodek 201 (4). Tudi danes prepoznavni dr. Fauci, vodilni član posebne skupine za obravnavanje plandemije COVID-19 iz Bele hiše, je že leta 2017 Trumpovi administraciji specifično napovedal težavo zaradi nalezljive bolezni. Po njegovih besedah navajam: "… prišlo bo do nepričakovanega izbruha bolezni …"(5). Kako, prosim? Ja, vse je lahko slučaj, če naivno obravnavamo vsako dejstvo zase, kot da je v svojem vesolju. Očitno gre za podoben "slučaj" kot 11. septembra 2001, ko so med številnimi “slučaji” ravno na dan terorističnega napada na WTC v New Yorku izvajali tudi nenormalno veliko število vaj za podoben primer (7). Posledično so bili nadzorniki zmedeni in so mislili, da gre zgolj za še eno vajo … Si bom dovolil malo popraviti Einsteinovo misel: Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška naivnost/ignoranca, vendar za vesolje nisem čisto prepričan. Kdor razume človeško psihologijo bo vedel, da v človeški družbi ni nič slučajno, ker je vse naključno. Vprašajmo se torej, kdaj je število slučajev tako veliko, da ne gre več za slučaj, temveč naklepna dejanja? To je bistveno vprašanje vsakega profesionalnega detektiva ali sodnika. Podobne indice bi lahko navajal še naprej, a prepričevati prepričane nima smisla. Kdor zna sam raziskovati, ne da bi se opiral na čredni nagon in uradna (pomeni režimsko odobrena) mnenja "strokovnjakov" iz "uglednih" mednarodnih ustanov (beri: kot včasih cerkvenih) in kdor zna kritično razmišljati s svojo glavo, pa ima dovolj materiala za nadaljevanje raziskovanja. Saj vemo: Kar nam je prineseno na pladnju, redko cenimo.

Vsak od nas se je prisiljen vprašati: Do kakšne mere sem pripravljen-a slepo zaupati, ne da bi sam-a preverjal-a dejstva, si ustvaril-a lastno videnje/vedenje in to dopuščal-a tudi drugim? V kolikšni meri smo se pripravljeni podrejati avtokratom zgolj zaradi strahu, da bomo v nasprotnem primeru nekaj "izgubili"? Če lahko nekaj izgubimo, je sploh bilo kdaj zares naše? Strah je največji zatiralec življenja. S prevzemanjem odgovornosti pa si povrnemo moč za zdravorazumsko življenje. V strahu poskušamo za svoje težave in bolezni kriviti druge in jih skušamo prisiliti, da se spremenijo v skladu z našimi strahovi, ker zmotno mislimo, da nam bo potem lažje in bolje (= sebičnost). Ob prevzemanju odgovornosti za svoje strahove pa spoznamo, da se dostojno življenje začne šele tam, kjer se strah in totalitarizem končata, ko ju nadomestimo z razumevanjem in spoštovanjem vsega življenja, v enosti in enakovrednosti (= zdravorazumnost).

Domača naloga, obvezna za vse, ki zagovarjate vsesplošno obveznost nošenja mask: 

1. Kako nastane virus?
2. Zakaj so virusi koristni?
3. S katerimi mislimi sem si ustvaril-a čustvo strahu do drugih, ki ne nosijo mask?
4. Kakšno ravnanje je najboljše za vse: čustveno iz strahu (iracionalno), ki vodi v totalitarizem, ali zdravorazumsko, razumevajoče, ki vodi v sodelovanje?
5. Kako odpravimo in preprečimo strahove in miselno-čustvene reakcije ter zablode?

Pri iskanju odgovorov vam lahko pomagam.

: Blaž: Cegnar.

Viri:

1. https://youtu.be/8UvFhIFzaac
2. https://www.who.int/csr/don/12-january-2020-novel-coronavirus-china/en/
3. https://www.westernjournal.com/confusion-disagrees-cdc-recommendations-says-no-need-healthy-people-wear-masks/
4. https://centerforhealthsecurity.org/event201/
5. https://www.youtube.com/watch?v=puqaaeLnEww&ab_channel=NowThisNews
6. https://www.primus.si/moc-samoodpuscanja/
7. https://www.globalresearch.ca/the-military-drills-of-september-11th-why-a-new-investigation-is-needed/6906
8. http://12160.info/m/blogpost?id=2649739%3ABlogPost%3A2035264
9. http://www.zbornica-vzd.si/media/JFabijan_DPresa_zagotavljanje%20VZD%20v%20utesnjenih%20prostorih.pdf
10. https://youtu.be/sb5W-mG3ypc
11. https://www.mirror.co.uk/news/world-news/man-26-suffers-collapsed-lung-22018788
12. https://www.uspoliticsandnews.com/why-didnt-bill-gates-vaccinate-his-own-children/

Dan 272 - Arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil poistovečati se s Slovenci kot narodom, ki je ločen od ostalih ljudi in Slovenijo kot državo, ki je ločena od ostalih držav/dežel. Ko opazim in se zavem, da se ločujem od drugih ljudi ali dežel z razmišljanjem o tem, da sem jaz Slovenec iz Slovenije in kdo drug druge narodnosti iz druge države - se ustavim in diham. Zavedam se, da je takšno ločevanje umska iluzija, s katero se po nepotrebnem primerjam z drugimi. Zato se obvezujem, da se ne bom poosebljal s Slovenci in Slovenijo in da bom na vse ljudi gledal posamično kot na živa bitja različnih navad in na vse dežele kot na dežele planeta, na katerem živim.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil na temo arbitražnega dogovora med Slovenijo in Hrvaško o določitvi meje sebe poosebljati s Slovenijo in soditi Hrvaško in Hrvate kot slabše ljudi, ker sem verjel, da se Hrvati obnašajo sebično in nepošteno. Zavedam se, da ne glede na to, ali se dejansko nekdo do mene ali kogarkoli obnaša sebično in nepošteno, mi popolnoma nič ne koristi, če to jemljem osebno v smislu, da sem čustven, da se počutim vzvišeno, večvredno ali pa prikrajšano, ponižano, manjvredno, saj si s tem zgolj ustvarim čustva, kot so jeza, sram in strah, namesto da bi zdravorazumsko preveril, kaj lahko praktično naredim, da preprečim zlorabo in da situacijo usmerim k rešitvam, ki enakovredno upoštevajo praktično korist vseh. Zato se obvezujem, da se na temo arbitraže ali katerekoli druge, ne bom poosebljal z namišljenimi tvorbami, kot je država/narod, temveč bom preveril, kaj lahko sam naredim zdravorazumskega in če je to sploh relevantno, da pokažem in zavzamem stališča/rešitve, ki upoštevajo praktično korist vseh vpletenih posameznih živih bitij enakovredno.

Odpustim si, da nisem videl/se zavedal, da se večina ljudi, čeprav ima vsak svojo svobodno voljo, še vedno ne zaveda, da se lahko naučijo samodirekcije po načelih, ki so vsem koristna, namesto da se podrejajo svojemu avtomatiziranemu egocentričnemu razmišljanju in delovanju na podlagi čustvenih reakcij.

Odpustim si, da sem ljudi, ki sem jih videl/dojemal kot sebične in škodoželjne, začel takoj strogo soditi kot manjvredne in se jeziti nanje, jih hoteti kaznovati in podobno, čeprav nisem za vsakega posebej preveril, zakaj deluje tako, kot ravna. Zavedam se, da je iz umsko-podrejenega sebičnega delovanja do samodirekcije potreben proces samokorekcije, ki je odvisen od zgodovine vsakega posameznika in njegove pripravljenosti do samoodkritosti in da zato nikakor ne pomagam, če ljudi sodim kot manjvredne in se nanje jezim in jih želim kaznovati, saj s tem ravnam na podlagi lastnih čustev, s katerimi se slepim pred zdravorazumskimi rešitvami, s katerimi bi lahko ljudem pomagal prej doumeti, kako lažje in boljše za vse je, ko živimo po načelih enosti in enakovrednosti. Zato se obvezujem, da ko vidim ljudi, za katere vidim/verjamem, da delujejo sebično, nepošteno in škodoželjno, se ustavim in diham in s tem preprečim, da bi jih takoj začel soditi kot manjvredne in se nanje jeziti in jih hoteti kaznovati, ker razumem, da s tem sebi kvarim zdravje in nič drugega. Namesto tega se obvezujem, da preveril in izpostavil rešitve, ki so potrebne za preprečitev zlorab in te prilagodil specifičnim stanjem posameznih živih bitij, v kolikor bodo ljudje pripravljeni sploh slišati, kako lahko živijo bolj samodirektivno in po načelih enosti in enakovrednosti, namesto da so ujeti v podrejen položaj svojega egocentričnega razmišljanja in delovanja na podlagi čustvenih reakcij.

Dan 271 - Čustvene pasti raznih "materinskih dni"

Smo v obdobju dneva žena in materinskega dne, ki jih ljudje v svojih glavah definiramo kot posebna dneva. Ker so naši predniki tako rekli in ker sta dneva posebna, si zato v mislih ustvarjamo tudi pričakovanja o tem, kaj bi kdo na ta dan moral storiti. Za druge dni je precej manj pomembno, bolj važen naj bi bil prav ta poseben praznični dan, ker tako pravijo tudi na televiziji. Tako predvsem ženske pričakujejo darila in pozornosti, moški pa ponos, ker so naredili nekaj "lepega", čeprav pričakovane, če ne kar pasivno agresivno zahtevanega.

Meni so se razni vnaprej zapovedani obredi vedno zdeli posiljeni in nepotrebni. Ljudje takšne praznike izvajamo predvsem zaradi črednega nagona. Tudi zato, ker nas je strah kritike in slabega mnenja drugih in tudi, da bi s tem podkrepili svoje dobro mnenje o sebi in  s tem povezana pozitivna čustva, s katerimi se radi zadevamo, ker smo pač tako navajeni.

Zato sem tudi tokrat opazil, da sem si v mislih ustvaril konflikt, ker sem imel namen obiskati kraj, kjer živijo tri ženske. Ena od njih se sicer zaveda nesmiselnosti takšnih praznikov, zato si na ta dan ne ustvarja več pričakovanj po darilih in pozornosti. Za druge pa domnevam, da še. In ker še očitno nisem odstranil strahu pred tem, da bi nekoga užalil, ker se je sam tako odločil zaradi svojih nepotrebnih pričakovanj, sem imel občutek, da bom moral ženskam izkazat posebno pozornost z darilom. Hkrati pa sem to sodil kot nepotrebno in v nasprotju z zdravim razumom.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi užalil ženske na dan žena ali materinski dan, če jim ne bi izkazal posebne pozornosti in prinesel darila, ker so si ustvarile takšno pričakovanje kot pogoj lastnega občutka zadovoljstva. Ko opazim in se zavem, da me je strah, da bi užalil ženske, ker ne bi izpolnil njihovih pričakovanj, se ustavim in diham. Zavedam se, da me je po nepotrebnem strah izgubiti svoj ugled pri drugih, ki temelji na sledenju in izvajanju obredov, ki so v nasprotju z zdravim razumom. Je to potem resnično ugled, ki je kaj vreden? Ni, ker služi in podpira le čustvene reakcije, ki niso podporne. Zato se obvezujem, da me ne bo več strah izgubiti pri drugih "ugled", ko ne bom sodeloval pri obredih in izpolnjevanju pričakovanj, ki niso zdravorazumska. Namesto tega bom razložil drugim svoja spoznanja o tem, kako si ljudje brez potrebe ustvarjamo čustvene pasti, ki jih potem vedno znova ponavljamo, ker smo tako navajeni, čeprav nam to vsem škodi in je v nasprotju z zdravim razumom.

Vsi se moramo vedno obravnavati enakovredno. Če moramo za to imeti en poseben dan, potem smo očitno zblojeni in je čas, da izvedemo korekcijo.

Dan 270 - Nekoristne primerjave

Prejšnji blog je v angleščini.

Med druženjem s partnerko sem si večkrat dovolil v lastni domišljiji nekoliko zapasti v star vzorec primerjanja sebe z drugimi moškimi. Predvsem z mojo idejo o njenih predhodnih družbanikih. Začetno izhodišče tega primerjanja je v določanju moje/njihove nad- ali podrejenosti eden do drugega, po kateremkoli kriteriju pač že. Na primer seksualnem. Še posebej bitja z moškim umom (umotvorom) imamo nezanemarljiv delež tega namenjen nezdravi tekmovalnosti. Nezdravi ne le po tem, da izvira v nepotrebnem in samooviralnem umskem primerjanju, temveč tudi po tem, da je v takšni umobolni, mentalno primerjalni tekmovalnosti lahko najboljši (zmagovalec) le eden, alfa samec. Vsi ostali s(m)o podrejeni, manjvredni. Poraba umske energije za takšne misli je skrajno nekoristna in nepotrebna, zato se obvezujem, da je ne bom več izvajal.

Včasih se s partnerko pogovarjava o preteklih odnosih in občasno takrat zapadem v domišljijo, kjer si predstavljam, kako se je nekaj odvijalo v praksi. Potem pa začnem to primerjati z mano in svojimi izkušnjami, s čimer nehote vzačnem v umu generirati še stranksi produkt razmišljanja, čustveno energijo, v tem kontekstu občutke več- ali manjvrednosti. Večkrat slednje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil med pogovorom s partnerko o preteklih seksualnoparterskih izkušnjah uporabljati domišljijo za to, da sem si skušal podrobneje predstavljato, kako so odnosi/dogodki potekali v praksi, in nato hkrati te bolj ali manj domišljiske slike/predstave uporabljati za primerjanje sebe in mojih izkušenj, v vseh pogledih, kjer skušam določiti, ali sem sam manjvreden, enako- ali večvreden, glede na nek prav tako namišljen kriterij. Ko opazim in se zavem, da med pogovorm s partnerko o preteklih seksulno-partnerskih odnosih uporabljam domišljijo, v kateri se primerjam in skušam določiti svojo manj-, enako- ali večvrednost - se ustavim in diham. Zavedam se, da si s tem le ustvarjam predvsem negativno nabito energijo v svojem umu, ki je popolnoma moteča in nepotrebna. Zato se obvezujem, da bom ob zaznavi takšne blodnje takoj prenehal z domišljanjem in primerjanjem in po možnosti kar izrekel: "ne pa ne, bom raje užival zavedno sedanje izražanje brez razmišljanja", v zavedanju izjemne nekoristnosti nadaljevanja primerjalnega razmišljanja, ker točno vem, da iz njega še nikoli ni prišlo nič pametnega ali podpornega.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil v prisotnosti partnerke misliti/razmišljati o mojih dojetih pomanjkljivostih, iz izhodišča strahu pred tem, da bi jih tudi ona izpostavljala in/ali uporabljala kot izgovor za videnje/definiranje mene kot manjvrednega. Zavedam se, da je ta moj strah projekcija mojega lastnega presojanja samega sebe kot manjvrednega od drugih zaradi določenih dojetih pomanjkljivosti, na podlagi katerih se presojam in jih uporabljam kot izgovor za to, da verjamem lastnim sodbam o svoji manjvrednosti. Ko opazim in se zavem, da me je strah presojanja partnerke oz. njenega izpostavljanja mojih pomanjkljivosti, se ustavim in diham. Zavedam se, da je to moja projekcija in da se še vedno sam presojam. Zato se obvezujem, da si ne bom več dovolil se poniževati in presojati na podlagi dojetih lastnih pomanjkljivosti. Namesto tega se takoj osredotočim na to, kako je neka moja dojeta pomanjkljivost že ali pa še lahko moja prednost in izziv, da se izboljšam.

Dan 268 - Samoobsojanje in nesprejemanje samega sebe

Moj prejšnji blog je v angleščini.

Že od malega se zavedam svojega vzorca samoobsojanja in nesprejemanja samega sebe, do te mere, da se kot otrok nisem hotel fotografirati, ker me je bilo preveč strah, da bi na slikah samemu sebi (in drugim) izpadel čuden in da bi se počutil osramočeno. Skozi leta in predvsem z uporabo samoodpuščanja podobnih miselnih vzorcev sem te že do velike mere odpravil, ne pa povsem. Najbolj izrazito se mi ta vzorec še pojavi že ob sami misli na to, da bi si ogledal posnetek mene s televizije, ko sem se pred časom tam pojavil. Zato si bom ta posnetek pogledal še enkrat, da najdem izvor teh sodb in reakcij do samega sebe in jih odpravim. Omenjen posnetek je sledeč:

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil misliti/pričakovati, da bom na vsakem posnetku videti neroden, grd, čuden, neprimeren in si na podlagi teh domnev ustvarjati strah, da sem se osramotil in da se bom ob ogledu posnetka počutil osramočeno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil misliti/pričakovati, da se mi je na posnetku pri govorjenju zatikalo in da se nisem jasno izražal in da je to sramotno in nekaj, kar me dela manjvrednega.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil med gledanjem svojih posnetkov razmišljati o tem, kako me bi/bosta pri ogledu istega posnetka dojemala/sodila moja starša, sorodniki, prijatelji, znanci in drugi in si predstavljati, na kaj vse bi lahko/bodo ti odreagirali z neodobravanjem, ne-sprejemanjem, nestrinjanjem, posmehom in obravnavanjem/presojanjem mene kot manjvrednega od njih zaradi nečesa, kar sem naredil/povedal. Ko opazim in se zavem, da pri ogledu/poslušanju svojega posnetka razmišljati o tem, kako me bi/bosta pri ogledu istega posnetka dojemala moja starša, sorodniki, prijatelji, znanci in drugi - se ustavim in diham. Zavedam se, da je popolnoma nepomembno, kako me (bi) pri ogledu/poslušanju posnetka dojemala starša, sorodniki, prijatelji, znanci in drugi, ker njihova mnenja/dojemanja ne spremenijo dejstva, da sem jaz kot živo bitje v vsakem primeru enakovreden vsem drugim, ne glede na to, kaj si drugi mislijo ali rečejo o meni, in da je vedno najbolj pomembno pri sprejemanju samega sebe in tega, kar počnem, to, da upoštevam, kakšen je (bil) moj namen in kdo sem (bil) v tem, ko sem nekaj počel, četudi to, kar sem počel, mogoče ni bilo izvedeno najboljše in sem naredil kakšno napako ali se zmotil ali ne dosegel zadanega cilja. Zato se obvezujem, da se bom pri gledanju/poslušanju svojih posnetkov ali poslušanju mnenj/sodb/kritik in tudi posmehovanja drugih vedno zavedal dejstva, da je pomemben predvsem moj namen in kdo sem bil pri tem in da se zato moram vedno sam sprejemati in se podpirati pri tem, kar počnem, tudi tako, da opazujem, kaj vse sem naredil dobro in da ne razmišljam o tem, kaj vse bi lahko drugi dojeli kot ne dovolj dobro, slabo, neustrezno, sramotno, itd.

V zgornjem samo-odpuščanju sem zadel bistvo oz. misli, s katerimi sem si ustvarjal strah/odpor do ogleda posnetka. To sem opazil že med pisanjem, ko sem se pomiril od živčnosti, ki sem si jo ustvaril pred pisanjem, ko sem poskušal pogledati posnetek, pa sem postal preveč živčen in začel raje pisati. Zdaj, po izgovorjavi zgornjih samoodpuščanj, je bila razlika v mojem doživljanju sebe ob ogledu posnetka precej drugačna in veliko bolj sproščena. Pred tem si posnetka nisem drznil pogledat in sem ga na vsak način raje hotel ustaviti, ker sem se presojal in me je bilo strah, da me bo zaradi tega sram samega sebe. Po pisanju samoodpuščanj pa sem posnetek gledal z lahkoto. Na začetku in enkrat vmes sem še doživel rahlo živčnost/strah, ko sem v mislih začel pričakovati, da se na posnetku ne bom dobro izrazil, pa sem potem zadihal in se takoj zavedal korekcije, ki sem jo zgoraj napisal. Z definicijo korekcije sem zaenkrat zadovoljen in mislim, da bo tudi v morebitnih drugih bodočih podobnih primerih ustrezna in učinkovita.