Ceste so mokre in suhe, vpliv nesreč na konzumacijo alkohola ni zaznan. Ljudje se bojijo enakovredne so-odgovornosti, še posebej odgovornosti. Vedno več je prijav bednosti na sončno upravo in nihče se ne mara. Dobrim ljudem je potekel rok uporabe, družba je pokvarjena. Radarji zaznavajo prekoračitev sebičnosti, nevoščljivosti in hudobije, EKG kaže na povečan utrip in splošno živčnost, kljub rentgenskim žarkom še zmeraj vsi nekaj skrivajo. Vsakdo nekaj hoče, dal ne bi skoraj nihče. Kljub recesiji povpraševanje po seksu ne pada. V izboljšanje stanja verjamejo predvsem verni, drugi preganjajo temo z razsvetljenostjo, predvsem podnevi. Nekateri si drznejo nasprotovati vojnam z ustvarjanjem čustva ljubezni, ki ga občutijo v svojem telesu, če le imajo dovolj denarja, da lahko o tem razmišljajo. V nasprotnem primeru so zgolj lačni in prestrašeni. Največ upanja naj bi dajal tudi princip izžarevanja pozitivne energije. Vibracije so božanske in se dvigajo, zračni pritisk rahlo pada, dež bo spral chemtraile, orgonski top pa bo pregnal strupeno onesnaženje in priklical vesoljsko ladjo iz šeste dimenzije. To potrjujejo tudi dosjeji X.
Napoved za prihodnost:
Kdor čaka, bo čakal. Odrešenik se je zadovoljil s fazo prihajanja in se je tam upokojil. V svetu bodo odločali in uspevali tisti, ki delajo praktično in složno, kot je najboljše za vse. Sebičnost bo postopoma izolirana. Bliža se nam fronta neizogibnih posledic.
Zgoraj je parodija na razne "new age" načine za prelaganje odgovornosti, razen napovedi za prihodnost. Ta je točna.
Kako sem torej sam prišel do svojega odrešenika? Nekaj časa sem ga iskal po internetu in na koncu odkril nekoga, za katerega sem mislil, da je neke vrste naš odrešenik. Po parih poslušanih intervjujih njegovih dognanj se mi je ta iluzija hitro razblinila. Spregledal sem namreč, da sem jaz sam svoj odrešenik in da smo mi, vsi skupaj, naši odrešeniki. Zato je samo-dopuščanje na mestu:
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da bo nekdo drug rešil mene in nas in da bo nekdo drug namesto mene spremenil mene in me rešil vseh posledic, ki sem jih dopuščal. Ko opazim in se zavem, da prelagam odgovornost za spreminjanje samega sebe in našega sveta v takšnega, kjer se vsi ravnamo po principu: ne obravnavaj (ignoriraj) drugega tako, kot nočeš biti obravnava (ignoriran) sam - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem le prelagam odgovornost in samemu sebi lažem, namesto da bi se zgledno popravil in zavzemal za to, kar je najboljše za vse nas. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da nikoli ne prelagam odgovornosti za spreminjanje samega sebe in sveta v takšnega, kjer se vsi ravnamo po omenjenem principu in da vedno stremim k popolni zglednosti tako, da nikogar ne krivim in obsojam, ampak najprej postanem sam zgleden in nato pomagam drugim dojeti, kako lahko vsi živimo dostojno in veliko bolj zabavno, kadar nismo sebični.
Vse drugo je namreč zgolj naša sebična iluzija, saj je tudi praktično nemogoče, da bi nas kdo rešil in spremenil namesto nas. Od kar vem, da sem sam svoj odrešenik, mi je v življenju veliko lažje. Še posebej, ker sem se naučil uporabljati samo-iskrenost in samo-odpuščanje. Tako se neprestano opazujem. Svoje misli, čustva, dejanja. Ko zaznam, da se podrejam lastnim čustvom in/ali da se ne ravnam v skladu s principom: ne obravnavaj (ignoriraj) drugega tako, kot nočeš biti obravnava (ignoriran) sam, se ustavim in zadiham. Ob prvi priložnosti si vzorec razmišljanja, čustvovanja in ravnanja izpišem, se z njim seznanim in poiščem praktično rešitev zanj v obliki samo-spremembe, ki ni sebična. Nato vztrajno apliciram praktično samo-korekcijo. Več o tem postopku se lahko naučite na strani DIP Lite.
Glede na to, da se v življenju vedno manj podrejam pozitivnim in negativnim čustvom in drugim sebičnostim, lahko svoj čas namenim za konstruktivno sodelovanje v projektih skupine, s katerimi bomo postopoma vsem zagotovili dostojno življenje na edini možen način: Z zglednim delom, po omenjenem principu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar