V samo-iskrenem raziskovanju lastne motivacije in njenega izvora sem prišel do jasnega spoznanja, da so me v življenju še do pred kratkim najbolj motivirala čustva. Kar je absurdno, ker to pomeni, da se nisem motiviral sam! Če sem do nečesa čutil čustvo poželenja, me je to privlačilo in sem deloval v smeri, kjer bi se mi to pozitivno čustvo najbolj ojačalo, da bi se potem počutil srečnega in zadovoljnega. Prav tako pa sem se izogibal stvarem, do katerih sem čutil negativna čustva, kot so odpor, strah, gnus, ipd. Tako sem se večino časa ravnal glede na čustva, ki so se mi porajala v telesu. A kar je zanimivo in hkrati bizarno je to, da se sploh nisem zares dobro zavedal, zakaj do nečesa čutim pozitivno čustvo, do neke druge stvari pa negativno čustvo. Zakaj so se mi recimo določene ženske zdele privlačne, druge pa ne? Zakaj sem čutil poželenje in vznemirjenost že samo ob razmišljanju o igranju računalniških iger, med tem ko sem do kuhanja in pomivanja posode čutil odpor?
Da bi to ugotovil in stvari prišel do dna, sem se moral zazreti vase v samo-iskrenosti in začeti pisati o tem, kaj vse si mislim o eni in o drugi aktivnosti ter natančno, s primernimi besedami, opisati čustva, ki jih občutim v povezavi z igranjem iger in pomivanjem posode. Tako sem si razkril vsa svoja prepričanja, sodbe in izgovore, ki jih uporabljam za to, da se do ene in druge aktivnosti počutim tako ali drugače. Hkrati s tem sem ugotovil, da sem si torej vse te definicije in čustva do ene in druge aktivnost ustvaril sam. To pomeni, da jih lahko tudi odpravim skozi proces samo-odpuščanja in praktične samo-korekcije. S tem nobeni izmed aktivnosti ne pripisujem več omenjenih definicij in predsodkov. Ne razmišljam več o tem, kako je igranje iger bolj zabavno in kako pomivanje posode ni, ker mi pač ni treba. Namesto tega vsako takšno misel takoj ustavim, če se že pojavi, z zavestnim dihanjem in samo-odpuščanjem. Tako se lahko k vsaki izmed aktivnosti usmerim brez čustev in zgolj uživam v fizični aktivnosti pomivanja posode ali pa igranja iger. Najpomembnejša razlika, ki jo pri tem doživljam, je ta, da se pri nobenem izmed opravil ne podrejam več lastnim čustvom. Tako mi ni težko pomiti posodo, ker to počnem za dobro vseh in ker sem začel pri tem uživati v lastnem telesu, ko se izražam pri tem opravilu. Kar sem dejansko praktično storil je to, da sem s pomočjo samo-odpuščanja lastnih misli in definicij do teh aktivnosti slednje ustavil in odpravil, zato nisem več miselno (umsko) in čustveno obremenjen, kadar pomivam posodo ali igram igre, kot tudi ne, če zgolj pomislim na te aktivnosti. Tako sem veliko bolj sproščen in zadovoljen sam s sabo. Kar pa je še boljše, isti princip lahko uporabim tudi za vse druge aktivnosti, do katerih čutim kako čustvo, kar je ponavadi neke vrste odpor, ali pa želja, hotenje, vznemirjenost, poželenje. Tako lahko zelo učinkovito odpravljam razne svoje umsko-čustvene samo-omejitve, ki sem si jih ustvarjal skozi življenje, ker se pač nisem zavedal tega, da si misli in čustva sam ustvarjam na način, kjer se z njimi omejujem in si grenim in otežujem lastno življenje. Posledično pa tudi življenje drugih, ki so morali recimo namesto mene početi stvari, do katerih sem jaz čutil odpor in jih zato nisem hotel početi. Dejansko sem bi v tem smislu zelo sebičen.
Zanimivo dejstvo, ki sem ga spoznal glede čustev, je tudi to, da jih vedno delimo / definiramo v eno izmed dveh kategorij. Neko čustvo dojemamo kot pozitivno ali pa negativno. Torej, pozitivnih si želimo, negativnih čustev pa ne maramo in nočemo doživljati. Ampak dejstvo, ki se mu enostavno ne da izogniti, je to, da pozitivno čustvo ne more obstajati, brez da bi hkrati z njim obstajalo njemu polarno nasprotno, negativno čustvo. Vem, da se to sliši malo čudno in da boste v to podvomili. Tudi sam sem dvomil, zato sem stvar preizkušal in vedno prišel do ugotovitve, da se polarnosti čustev ne da izogniti. Primer: če nekaj definiramo kot privlačno, si lahko do tega ustvarimo čustvo poželenja. Toda takoj, ko smo nekaj definirali kot privlačno, smo nehote in nevede definirali nekaj drugega za neprivlačno, gnusno. Zato bomo do tega čutili odpor. Konkretno: Če si ustvarimo prepričanje, da so suhe ženske privlačne, potem bomo neizbežno dojemali ženske močnejših postav kot neprivlačne, odbijajoče. To je res očiten primer, ki ga lahko večina ljudi hitro dojame, ali pa vsaj prenese v kak podoben primer iz svojega življenja. Tudi sam sem si ustvaril takšna prepričanja skozi odraščanje, k čemur je na žalost zelo pripomoglo TV pranje možganov in družbeni ne-zgled, seveda pa to ni noben izgovor za takšno moje dojemanje ženskih teles, ker sem ga kot del sebe sprejel sam. Zato ga tudi lahko le jaz odpravim. Na tem tudi delam, saj je zelo sebično in zlorabljajoče do žensk, če jih sodim glede na obliko telesa. Sam ne bi želel, da me kdorkoli sodi, presoja in obravnava glede na videz mojega telesa, zato iz tega logično sledi, da si tudi sam ne morem dovoliti česa takega, ker bi to bilo sebično in hinavsko. Če nočeš, da ti je sojeno, ne sodi drugih. Če nekaj hočeš imet, to najprej daj drugim, ker s tem to ustvariš. Take ugotovitve so mi znane tudi iz Biblije in škoda, da je večino stvari v tej knjigi napisanih tako, da ljudi namerno zavede stran od samo-iskrenosti in samo-odgovornosti. Pisci so si pač očitno želeli ljudi, ki jim bodo sledili in ki ne bodo spoznali lastne moči za to, da se spremenijo in osvobodijo lastnih umsko-čustvenih samo-omejitev. Takšna manipulacija več kot očitno ni sprejemljiva in vsi smo odgovorni, da jo ustavimo in preprečimo. Seveda najprej v sebi.
Kot sem ugotovil, večinoma vsi ljudje svojo motivacijo pogojujemo z lastnimi (pozitivnimi) čustvi, katerim se podrejamo brez potrebe. To je smešno-žalostno, ker si čustva sami ustvarjamo in ker se s takšnim obnašanjem ekstremno omejujemo v življenju.
Kaj je torej prava motivacija? Dokler se podrejamo lastnim čustvom je jasno, da se motivirati sploh ne znamo, ker to delo prepuščamo čustvom. Že res, da smo si jih sami ustvarili, toda večinoma nevede, brez zavedanja, kako natančno smo to storili in zakaj. Zato smo kot nekakšen živi robot, ki se podreja in sledi ukazom lastnih čustev, brez da bi se zavedali, da smo si jih sami ustvarili in sprejeli vase in da jih lahko zato tudi sami odpravimo in spremenimo, ker nam pač tega ni nihče povedal, čeprav bi, samo-iskreno, to lahko vedno ugotovili tudi sami. Na nek način to pomeni, da se samega sebe nikoli nismo zares zavedali! Zdaj razumem, kaj pomenijo vsi ti napisi po ulicah: "zbudi se". Čeprav bi rekel, da mnogi, ki jih pišejo, se niti sami najbolj ne zavedajo njihovega pomena. Zdaj razumem, da sem do zdaj vse življenje spal, ker sem se podrejal lastnim čustvom in umskim programom, brez da bi se resnično zavedal, da jih sam ustvarjam in da jih lahko ustavim in spremenim. Ob takšnem spoznanju bi se lahko in jokal in smejal hkrati. Jokal zato, ker sem bil do zdaj tako zaslepljen pred resnico o samem sebi. In smejal zato, ker sem odkril sveti gral lastne življenjske moči. S prevzemanjem odgovornosti za lastno motivacijo tako, da z uporabo pisanja in samo-odpuščanja odpravljam vsakršno svojo podrejenost čustvom in umskim samo-omejitvam, lahko dejansko postanem vse, kar se odločim (in ne več le čustveno želim!) in se preneham obremenjevati z nepotrebnimi umsko-čustvenimi bremeni in samo-omejitvami.
In kdo bi želel postati? Želim biti človek, živo bitje, ki je vsem in vsakemu enakovredno in ki živi po principu: ne obravnavaj drugega tako, kot ne bi želel biti obravnavan sam na njegovem mestu. To je princip, ki je najboljši za vse in s takšnim ravnanjem bom ustvarjal to, kar želim prejeti. In kar je najboljše: kar potrebujem za to, da to postanem, sem zgolj jaz sam! Skupaj z mojo zavezo, da bom ta proces samo-korekcije z uporabo samo-iskrenega pisanja in samo-odpuščanja hodil tako dolgo, dokler ne bom zares osvobojen vseh svojih čustvenih bremen in umskih samo-omejitev in tako popolnoma zadovoljen sam s sabo in s svetom, v katerem živim.
Svet, v katerem živim, je trenutno skrajno zlorabljajoč, kar je logično, ker smo takšni ljudje v sebi in ker to skupaj dopuščamo. V samo-iskrenosti ne morem nikoli biti zares zadovoljen, dokler v mojem / našem svetu obstajajo zlorabe, ker bi to bilo neodgovorno, hinavsko in sebično. Dokler se nekoga zlorablja, to pomeni, da sem lahko tudi sam zlorabljen. To ni sprejemljivo. Zato sem se odločil, da bo odprava vseh zlorab, tako mojih lastnih do samega sebe, kot medčloveških v družbi, moja primarna motivacija v življenju, čeprav do tega še vedno pogosto čutim odpor, ker bi raje ... igral računalniške igre. Ampak ne, tega se ne grem več. Vem, da sem lahko veliko več od živega robota, ki se podreja svojim lastnim čustvom in razočaral bi se, če ne bi vseh svojih naporov vložil v to, da postanem kar se da zgleden, koristen in hkrati osvobojen vseh bremen in samo-omejitev. Vse ostalo bi bila čista zguba časa, denarja in energije.
---
Vabljeni v mednarodno FaceBook skupino, kot tudi lokalno, slovensko FaceBook skupino, kjer boste našli še več samopodpornih spletnih dnevnikov.
Naučite se samo-odpuščanja in se osvobodite vseh svojih čustvenih bremen, strahov in umskih samo-omejitev, naučite se učinkovite samo-podpore in samo-direkcije in postanite sam svoj vodja: Desteni'I'Process Lite, na kratko DIP Lite, je brezplačen spletni tečaj, kjer so omenjena orodja predstavljena na enostaven in zabaven način.
Predlog sistemske rešitve za zagotovitev dostojnega življenja vsem: Living Income Guaranteed (LIG)
Opis je na voljo tudi v slovenščini: Predlog za Zagotovljen Življenjski Dohodek (ZŽD / LIG)
Ni komentarjev:
Objavite komentar